Odporniško gibanje: podobe in pričevanja
V dneh spomina na osvoboditev, ustanovitev Osvobodilne fronte in konca druge svetovne vojne v Evropi velja pogledati v arhivske fonde o drugi svetovni vojni, ki jih hrani Odsek za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice (OZE NŠK) v Trstu. Upoštevati je namreč treba, da je Odsek (in knjižnica v celoti) nastal v letih po drugi svetovni vojni.
Pobudo za ustanovitev in razvoj Odseka za zgodovino in etnografijo Narodne in študijske knjižnice v Trstu so dali ljudje, ki so se tudi sami udeležili odporniškega gibanja in še prej ilegalnega protifašističnega delovanja. Odsek je torej nastal iz želje po dokumentiranju in ohranjanju spomina predvsem na narodnoosvobodilni boj (NOB) in na protifašistično delovanje primorskih Slovencev in se je razvijal ob gradivu, ki je neposredno povezano s to temo.
Najzajetnejši je fond NOB
Največja zbirka dokumentarnega gradiva, posvečena tej tematiki, je nedvomno fond NOB. Prav v zadnjih tednih ponovno urejamo in posodabljamo popis tega gradiva z namenom, da bi ga objavili na spletni strani OZE NŠK in na portalu Cobiss+. Gre za obsežen fond in tematsko zbirko, ki je v odseku nastajala več let. Bralce naj spomnimo, da je dokumentarno gradivo odseka ločeno na fond osebnih arhivov, arhivske fonde raznih ustanov in društev ter tematske zbirke - prav zadnje so tiste, ki se lahko najbolj spremenijo skozi čas, saj so nastale v sklopu samega odseka lahko jih torej preuredimo, jim dodamo gradivo, dodatno razvijemo itd. Pri fondih organizacij ter osebnih arhivov je to možno v veliko manjši meri, saj je treba ohraniti originalno ureditev gradiva. Fond NOB je zelo obsežen, zajema približno 100 arhivskih škatel, material v njem pa je precej raznolik.
Fond NOB je zelo obsežen, zajema približno 100 arhivskih škatel, material v njem pa je precej raznolik.
V prvih škatlah so originalni dokumenti iz obdobja odporniškega gibanja: posamezne odločitve, sporočila, ukaze komande mesta Trst, dokumente, povezane z delovanjem OF v raznih mestnih predelih, a tudi z ustrojem in delovanjem Komunistične partije, ženskega gibanja, mladine, tam pa so tudi dokumenti (v tem primeru ne izvirniki, temveč kopije), povezani z najpomembnejšimi dogodki v vseslovenskem in jugoslovanskem merilu (Slovenski narodnoosvobodilni svet, AVNOJ ...).
Posebna skrb velja tehniki in tiskarnam
Fond posveča veliko pozornost nekaterim specifičnim tematikam, denimo tehniki in tiskarnam: upoštevati moramo odločilno vlogo, ki jo je razmnoževanje in deljenje propagandnega in drugega gradiva igralo pri delovanju osvobodilnega gibanja na našem ozemlju. Naleteli bomo torej na dokumentacijo o razvejani mreži ilegalnih centrov, kjer je to gradivo nastajalo (med drugimi naj omenimo vsaj tiskarno O-44, po kateri je dobilo ime tudi današnje glasilo tržaškega ANPI-VZPI). V fondu je tudi gradivo iz fašističnih in nacističnih taborišč ter iz konfinacije.
Nezanemarljiv del fonda je posvečen povojnemu obdobju: tu gre opozoriti predvsem na skrbni popis spomenikov, plošč, raznoraznih krajev spomina, ki so v spomin na osvobodilno gibanje nastajali na tržaškem, a tudi na širšem območju (tu velja omeniti, da je fond posvečen predvsem tržaškemu območju - gradiva z Goriškega in Videmskega je veliko manj, ima pa izredno dokumentarno vrednost); razne razprave, članke in drugo gradivo o NOB, ki je nastalo v sklopu samega Odseka in drugod. Ne nazadnje moramo opozoriti tudi na pričevanja članov osvobodilnega gibanja, ki jih zdaj hranimo v našem biografskem arhivu, omemba katerega nam omogoča, da širimo naš pogled na drugo gradivo, ki ga lahko dobimo na Odseku. Poleg pričevanj velja omeniti še razne dokumente, ki jih lahko najdemo v drugih fondih (tu naj omenimo le fond drugega tržaškega procesa in zapuščino Albina Bubniča) ter predvsem veliko zbirko fotografskega gradiva, ki jo vsebuje naša fototeka. Gre za 24 škatel urejenih fotografij in nekaj dodatnega gradiva, ki nudi pogled v delovanje partizanskega gibanja na našem ozemlju, hkrati pa odpira tudi druga poglavja. V njih so fotografije “sovražnika” (taka je oznaka na škatli), torej fašistov, nacistov, kolaboracionistov, nekaj fotografij iz taborišč (v glavnem gre za kopije), pa tudi fotografije, ki jih je sam nemški Wehrmacht uporabljal v propagandne namene in so jih verjetno partizani dobili ob koncu vojne.
OZE NŠK se torej ponaša z bogatim arhivskim gradivom, ki omogoča poglobljeni vpogled v delovanje odporniškega gibanja na Tržaškem. Ni pa edini arhiv s takim gradivom na tem področju. Raziskovalec, ki ga obišče, bo verjetno stopil v stik tudi z arhivom tržaškega VZPI ter z Deželnim inštitutom za zgodovino odporništva in sodobnega časa FJK, kjer hranijo gradivo iste tematike. Te tri organizacije se dopolnjujejo. Veliko gradiva pa verjetno hranijo še vedno bralke in bralci: zato kot vedno apeliramo na vas, da bi se ohranil spomin na preteklost.
Štefan Čok, OZE NŠK, Primorski dnevnik