Ob 100. obletnici rojstva Nika Kralja: med stoli, modularnim pohištvom in kozolci

V ponedeljek je minilo sto let od rojstva najpomembnejšega slovenskega industrijskega oblikovalca Nika Kralja, čigar izjemen opus je prepoznal tudi newyorški Muzej moderne umetnosti (Moma), ki je v svojo stalno zbirko izjemnih umetniških oblikovalskih del vključil kar dva njegova stola. Poleg najbolj prepoznavnega Kraljevega kosa - Rexa - tudi tako imenovano Lupino.

Visoki jubilej izjemnega oblikovalca Nika Kralja so v Sloveniji obeležili z dvema dogodkoma. V ponedeljek so v muzeju na prostem Dežela kozolcev v Šentrupertu na Dolenjskem odprli razstavo z naslovom Kraljevi kozolci, ki so bili presenetljivo precej let predmet Kraljevega zanimanja, v Ljubljani pa je Slovenska matica v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje (MAO) organizirala posvet ob stoletnici rojstva velikega oblikovalca.

Niko Kralj (1920-2013) na svojem najbolj prepoznavnem stolu Rexu (foto: Wikipedia)

“Trije Kraljevi vrhunci so preživeli skoraj 70 let uporabe in še danes funkcionirajo.”

Špela Šubic

kustosinja

Prelomno leto 1952 v tovarni Stol Kamnik

Muzejska svetnica Špela Šubic je, kot poroča STA, na posvetu povedala, da je Niko Kralj neizčrpen vir raziskovanja, večina prispevkov pa se je vrtela okrog časa, ko je ta začel delati v tovarni Stol v Kamniku. V tovarni se je zaposlil takoj po opravljeni diplomi leta 1952. Že isto leto pa je pripravil program in organiziral projektantsko delo za prvo oblikovalsko-razvojno tovarniško službo, ne samo v Sloveniji, ampak v celotni tedanji Jugoslaviji, predstavil pa je tudi prototip prvega fotelja Rex.

Šubičeva je začetke Kraljevega oblikovanja v Stolu v prvi polovici petdesetih let prejšnjega stoletja sicer opredelila za najbolj kreativno obdobje v njegovi karieri. V teh letih in kasneje je Kralj prijateljeval z znanim finskim oblikovalcem Ilmarijem Tapiovaaro, Stol Kamnik pa je kasneje (ne)licenčno proizvajal tudi njegov stol Fanett in precej podoben gugalnik. Kralj je sicer spoznal tudi najbolj znan ameriški oblikovalski dvojec povojnega obdobja, Charlesa Eamesa in njegovo ženo Ray, Bauhausovca Miesa van der Roheja, Tobio Scarpo, čigar cene za njegove in ženine kose danes letijo v nebo, Marca Zanusa ...

Trije vrhunci, ki kljubujejo času

Kralj je seveda najbolj znan po stolih Rex: prvi, Rex 120, je imel patent za vezano ploščo, ukrivljeno v dve smeri, drugi iz leta 1956, Rex 56, pa je bil patentiran kot prvi sklopni fotelj. “Izdelal pa je še dva zelo uspešna stola, ki jih še vedno lahko najdemo v določenih javnih prostorih. Eden se imenuje Lupina, drugi pa je poimenovan po kataloški številki 4455. To so trije njegovi vrhunci, ki so preživeli skoraj 70 let uporabe in še danes funkcionirajo,” je poudarila Špela Šubic.

Prav ti trije stoli pa so doživeli tudi največ različic in izpeljank. Rex je Kralj sprva zasnoval kot nezložljiv stol, ki ga je poimenoval Rex 120 in je zelo podoben kasnejšemu Rexu 156.

Rex 120 (foto: Biljana Pavlović)

Na podlagi Rexa je nastal tudi sloviti vrtčevski ležalnik, na katerem so številne popoldneve prespali mnogi malčki v stari Jugoslaviji. Lupine pa so izdelovali z naslonjali ali brez, nekatere so bile nižje, bolj foteljske, druge pa so bile višje, namenjene za pisarniške prostore, stol 4455 pa so izdelovali v leseni ali pa v tapecirani različici. Poleg omenjenih treh stolov je zelo pomembno Kraljevo delo predstavljalo modularno sistemsko pohištvo Futura, sestavljanje pohištva po meri posameznika pa ga je okupiralo od sredine šestdesetih let do leta 1992. V tem času je na Fakulteti za arhitekturo namreč vodil tudi Inštitut za industrijsko oblikovanje, ključni projekt pa je bil prav razvoj modularnega pohištva.

“Obseden” je bil s kozolci

V tovarni Stol je bil Kralj zaposlen sicer le do leta 1956, med svojim pedagoškim delom na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, pa je, zanimivo, študentom naročal številne seminarske naloge o kozolcih. V sedemdesetih letih minulega stoletja je Kralj velik del svojega delovanja posvetil tudi kozolcem, ki jih je razumel za eno od največjih mojstrovin ljudskega stavbarstva. Postavljal jih je ob bok nizozemskim mlinom na veter. Menil je, da je kozolec slovenska posebnost. V kozolcu je “videl znanje tesarskih mojstrov, iskal njegov izvor in ga povezoval s sušilnimi napravami po svetu”. Njegovo raziskovanje kozolcev ni bilo omejeno le na Slovenijo, pač pa je iskal vzporednice tudi v drugih državah. Zanimale so ga tovrstne sušilne naprave na Japonskem, Kitajskem, Norveškem in drugje. Miha Špiček iz etnografskega muzeja je na ponedeljkovem posvetu tudi spregovoril o teh seminarskih nalogah. Po njegovih besedah pa naj bi Kralj nameraval tudi doktorirati iz te teme, namesto tega pa se je nabralo več kot 400 nalog, v katerih so študenti orisali, opisali, fotografirali in natančno premerili kozolce. Po besedah Špele Šubic gre za dragocene dokumente o slovenski kulturni oziroma stavbarski dediščini, ki jih je MAO predal etnografskemu muzeju, kjer so zdaj na razpolago raziskovalcem.

Renesansa Kraljevih stolov

Opazna renesansa Kraljevih stolov se je začela pred približno desetimi leti, ko je družba Rex Kralj iz Ljubljane z odkupom pravic za proizvodnjo Kraljevih kosov od podjetja Impakta les poleg legendarnih Rexov osvežila in oživila še manj znane Kraljeve izdelke (na primer stol 1960), stola Lupina in 4455 pa sta doživela še več različic. Družba Rex Kralj je sicer tudi med bolj zaslužnimi, da sta Rex in Lupina od leta 2018 tudi uradno vključena v Momino stalno zbirko, poskrbela pa je tudi za to, da sta dva Rexa iz prve serije proizvodnje iz leta 1956, ki sta bila do leta 2018 v lasti in uporabi frankfurtske univerze, končala v Momini zbirki kot razstavna eksponata.

Za svoje delo je Niko Kralj prejel več nagrad, že leta 1962 tudi Prešernovo nagrado za uspehe na področju oblikovanja in arhitekture. Kot je razvidno, je skoraj celotno drugo polovico preteklega stoletja neumorno raziskoval in ustvarjal. Umrl je leta 2013, star 92 let, njegova sled pa je danes še kako opazna.


Najbolj brano