Najemne stanovanjske zadruge - alternativa nakupu ali najemu na trgu

O možnostih drugačnih modelov bivanja, stanovanjskih zadrugah, skupnostnem življenju, položaju študentov in starejših ter o tem, kako arhitektura oblikuje družbene odnose, smo se pogovarjali z arhitektko in raziskovalko Doro Kavčič, članico iniciative Zadrugator in eno vidnejših poznavalk stanovanjskih politik pri nas.

Kako danes definirati sodobno družino, ali arhitektura še vedno predpostavlja nuklearni model (mama-oče-otroci)?

“Ob raziskovanju stanovanjskega trga pogosto opazimo, da se gradi večinoma za nuklearne in bogate družine, ker so stanovanja večinoma predimenzionirana s tlorisi, ki predpostavljajo družinsko uporabo stanovanja. To lahko vidimo, ko stanovanje obsega dnevno sobo, kuhinjo, večjo spalnico in dve tako majhni sobi, da se lahko uspešno preuredijo le v kabinet, pisarno ali otroško sobo. Povprečna cena kvadratnega metra stanovanja v Sloveniji je v letu 2025 znašala 3200 evrov - po podatkih Poročila o slovenskem nepremičninskem trgu za leto 2025, ki ga je pripravila Geodetska uprava Republike Slovenije. Posledično bi v lanskem letu za en kvadratni meter morali odšteti dve povprečni slovenski plači, kar si lahko privošči vse manjši del prebivalstva. Poleg t.i. nuklearne družine se pojavljajo nove oblike bivanja, npr. tu so enostarševske družine, vse več je tudi enočlanskih gospodinjstev in mladih, ki tudi iz nuje dolgo ostajajo v sobivanju; kar kliče po novih prostorskih rešitvah. Čeprav stanovanja niso izjemno kakovostno grajena, so še vedno tako draga in velika, da si jih trenutno lahko privošči le peščica ljudi. To je posledica postavljanja dobička pred dejanske potrebe ljudi z nerešenim stanovanjskim vprašanjem.”