Mutant, kriv za porast bolezni in neumnosti

Dokler je bil človek nabiralec plodov, ni bil len. Z razvojem in izumi si skuša prihraniti vsakršen napor in živeti lagodno. Lenoba je za zdravje nevarna, kar večina ve, a izriva iz zavesti. Te nevarnosti je do golega razgalila pandemija neznanega virusa - najhujše grožnje človeštvu doslej. Ne le covid-19, tudi lenoba škodi zdravju ljudi. Epidemija je dober izgovor za len življenjski slog ljudi vseh starosti, ki bi se morali vsak dan rekreirati, če bi le ozavestili, da gibanje ohranja zdravje.

Ugotovitve, ki so jih izpostavili ob deseti obletnici organizatorji in predavatelji koprske prireditve Znanje za zdravje, niso novost. So pa toliko aktualnejše ob nekaterih že znanih posledicah pandemije, ki je drastično posegla v življenjski slog večine ljudi. Lock down in občasne zapore, delo in šolanje na daljavo, je ljudi prisililo k mirovanju doma. Kar je večina izkoristila za lenobnost.

Lagodnost hodi vštric z vrsto škodljivih navad: poseganju po dodatnih grižljajih, ki so običajno mastni, sladki ali slani, pitju alkohola in energijskih pijač, kajenju, uživanju drog, ponekod tudi k stopnjevanju verbalnega in celo fizičnega nasilja, hkrati pri večini k vsakodnevni večurni prilepljenosti na ekrane - tv, telefon, tablico, računalnik ...

Virus - mutant je kriv za porast težkih bolezni in za vse vrste neumnosti pri ljudeh vseh starosti in na vseh položajih. Posledice bodo vidne čez leta in na vseh ravneh. Takrat bodo bolnišnice znova natrpane.

S slabimi razvadami se je drastično spremenil življenjski slog: edino aktivno razvedrilo je za večino ostalo nakupovanje v živilskih trgovinah, ko se v košarah kopičijo nenujni izdelki, neprimerni za zdravje. V povečano nakupovanje - v epidemiji dolgo edini dopustni obliki srečevanja ljudi, se je tiho prikradla še draginja, ki ljudi dodatno spravlja v malodušje in stres. Cene so poskočile zlasti svežemu sadju in zelenjavi, kruhu, mesu in ribam, cene polpripravljenih obrokov, nabitih s kemikalijami, sladkarij, smokijev, hitrih obrokov ... so skoraj nespremenjene. Posledice torej niso nenavadne ...

Učinka kombinacije nezdrave hrane in lenobe se večina zaveda, a jim je prijetneje ždeti v fotelju, za računalnikom in TV ekranom, ker to ni naporno, kot je sprehod. Tako se je razmahnilo komuniciranje prek whatsAppa, messengerja, facebooka, twiterja, kar ni značilno le za vplivneže in politike. Opazne so že tudi posledice: poleg pomanjkanja temeljnih socialnih veščin, sočutnosti, empatije, je pri vse več ljudeh besedni zaklad vse revnejši, vse manj jih zna izustiti več kot dva, pravilno oblikovana stavka v maternem jeziku. Vse manj ljudi zmore izražati svoja čustva, vse več se jih slabo počuti, vse več jih najedata stres in depresija, vse več jih je asocialnih, pri vse več se pojavljajo debelost, okornost, vnete in zamašene žile, težave s srcem, dihanjem ...

Gre le za vrh ledene gore, saj natančnega posnetka zdravstvenega stanja prebivalstva ni nihče sposoben narediti. Se pa s temi stanji vse bolj soočajo zlasti na bolnišničnih urgencah in nekateri osebni zdravniki. A ne vsi, saj jih vsi ljudje niti nimajo in niti niso vsi ti zdravniki enako dostopni svojim bolnikom. Virus je zelo okrnil dostop do zdravnikov tudi v osnovnem zdravstvu. Zato tudi ni podatkov o tem, koliko več ljudi je bolnih in katere bolezni vse so tudi posledica vladavine novega virusa. Ta mutant je preoblikoval navade, poslabšal življenjski slog večine in močno okrnil dostop do zdravljenja. Hkrati je podaljšal čas od pojava bolezni do določitve prave diagnoze. Lahko trdimo, da je ta virusni mutant kriv za porast vseh težkih bolezni in tudi za vse vrste neumnosti pri ljudeh vseh starosti in na vseh položajih. Posledice bodo vidne čez leta in na vseh ravneh. Takrat bodo bolnišnice znova natrpane.

Nevarnosti, do katerih prihaja, pri nas dodatno slabša še nedavno uveljavljen vladni odlok o PCT pogojih tudi, ko gre za sprejem bolnika na nujni pregled k zdravniku, ki ta čas tako še dodatno podaljšuje. Že brez PCT pogoja pa se mora vsak oboleli na pregled najprej naročiti po telefonu, kar je v vseh ambulantah že več kot leto skoraj misija nemogoče. Telefonske linije so povsod nenehno zasedene. Prava sreča je dobiti zvezo, še večja pa, če te iz ambulante pokličejo nazaj. Zato že najmanj leto mnogi ostajajo nezdravljeni doma, kljub vse slabšemu zdravju. Nekateri nato pristanejo na urgenci, nekaj pa jih tudi, kar je najhujša tragedija, konča na pokopališču ...

Kaj naj sami storimo, da to preprečimo? Zdravniki trdijo, da zelo veliko tako, da se vsak dan gibamo. Ne gre za maraton, dovolj je vsaj pol ure hitre hoje. Poleti in pozimi, v vsakem vremenu. Vsaj pet tisoč korakov na dan ohranja dobro zdravje - telesno in duševno. Morda sprva ne gre gladko in smo utrujeni. A vsak dan nekaj korakov več naj postane navada, ki poživlja misli, pljuča, srce in duha.


Najbolj brano