Mojzes bi lahko že čez štiri leta branil Piran

“Močno deževje je v soboto zajelo večji del Slovenije, na Primorskem pa ga je spremljal še močan jugo. Že nekaj po 4. uri zjutraj je morje začelo poplavljati najnižje dele obale v Piranu, popoldne pa je poplavilo pomol pred hotelom Piran, Prešernovo nabrežje in Punto.” Ne, to ni včerajšnja novica, je pa bila v minulih letih v našem časniku pogosto zapisana in še bo. Razen če si v Piranu ne omislijo sistema obrambe pred poplavljanjem morja. Na papirju imajo vsaj dva, enega sta izdelala piranska inženirja gradbeništva, drugega študenti gradbeništva, naložba pa bi bila po prvih ocenah vredna okoli 10 milijonov evrov.

Razmisleki o obrambi Pirana pred poplavami so v zadnjem času obrodili z dvema idejnima protipoplavnima projektoma. Resda nista nastala v občinski upravi, so jima pa vodilni že prisluhnili. Prvi nosi naslov Protipoplavna zaščita mestnega jedra Pirana, zasnovali pa so ga kar domačini sami. Pobudo je dal prof. dr. Mitja Guštin, zamisel pa sta izpeljala inženirja gradbeništva Stanislav Černe in Vitomir Mavrič.

“Začelo se je lani spomladi, po začetnih premišljevanjih, kako in kaj, pa smo se sodelujoči lotili projekta, ga dokončali konec lanskega leta in januarja predstavili vodstvu občine Piran. V začetku marca so na občini organizirali video konferenco, kjer so bile predstavljene še druge tovrstne ideje, na primer izdelek študentov Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani pod mentorstvom dr. Andreja Kryžanovskega ter tudi izdelek studia PIRS. Dogovorili smo se, da ideje ne bi smele zamreti, saj je ukrepanje nujno brez odlašanja. Postopki, kako naprej, so v domeni Občine Piran, k sodelovanju pa nameravajo pritegniti državne institucije,” pojasnjuje Stanislav Černe.

Benetke so z Mojzesom končno varne

Oktobra 2020 je projekt Mose oziroma Mojzes prvič zaščitil Benetke pred poplavami in še Markov trg je ostal suh. Alarm za poplave je sprožil dež, sistem Mojzes se je pravilno zagnal, v kratkem času so se zapornice, ki ležijo na morskem dnu, napihnile in dvignile nad morsko gladino. Tveganja za poplave ni bilo več.

Mojzes oziroma Mose, kot se imenuje sistem, pomeni Modulo Sperimentale Elettromeccanico oziroma eksperimentalni elektromehanični modul, ime pa povezuje tudi z Mojzesovo ločitvijo Rdečega morja. Sistem sestavlja 78 rumenih ovir, ki čuvajo vhod v Beneško laguno. Njegovo gradnjo so načrtovali že od leta 1984, stroški pa so presegli pet milijard evrov. Mojzes je tudi sprl znanstvenike, saj se nekateri bojijo, da bi zapornice ogrozile in poškodovale vodni ekosistem ter življenje pod vodo, drugi pa menijo, da so zapornice le kratkoročna rešitev ter potrebuje nadgradnjo.

Pirančani se proti poplavam zaenkrat bojujejo z vrečami, polnimi peska, in s protipoplavnimi ovirami. Foto: Tomaž Primožič/FPA

Zapornice na vhodu v mandrač in zid na Punti

Mesto Piran ima status zaščitene urbane dediščine s številnimi posameznimi spomeniško-varstvenimi objekti najvišje stavbne kategorije in sodi med najpomembnejša urbana območja z zgodovinskim izročilom na Slovenskem.

Temperatura našega morja se je od leta 1961 dvignila za 1,5 stopinje Celzija, povprečna hitrost dviga višine morja pa v zadnjih 20 letih narašča kar 5 milimetrov na leto.

Kako ga sploh ubraniti? “S sanacijo glavnega pomola in vgradnjo primerne zapornice na vhodu v veliki mandrač bomo zaščitili vsebino tako pomembnih palač kot poslovnih prostorov okoli malega mandrača - Tartinijevega trga in Zelenjavnega trga - pred vsakoletnimi poplavami, ki jih povzročajo visoke plime in močni nalivi. Z gradnjo protipoplavnega zidu in z obnovo skalometa na Punti bo zaščitena celotna promenada in obalna vrsta hiš, ki dajejo Piranu značilno silhueto,” osnovne rešitve idejnega projekta predstavi Stanislav Černe.

Predvsem pa morajo Pirančani zaščititi svoje stavbe in njihovo stavbno tkivo, saj poplavljanje slane morske vode kljub zaščitenim vhodom in zapornim vrečam vdira skozi zidove in tla. Vdor morske vode povzroča zmanjšanje nosilnosti temeljnih tal in razpadanje temeljev mestnih stavb, ki so bili že v času gradnje preslabotni. Pri tem morska voda v samih zidovih povzroča visoko vlago in povečuje vsebnost solitra, posledično prihaja do razpadanja flišnega peščenjaka, iz katerega so zgrajene stavbe.

“Gradnja bi skupaj z urejanjem kanalizacije trajala predvidoma dve leti in v letu 2025 bi že imeli bolj varen, urejen in ljudem prijazen Piran.”

Stanislav Černe

inženir gradbeništva

“Z vsem tem poplave, ki so vse bolj pogoste, povzročajo trajno in nepopravljivo škodo mestnim stavbam. Izvedba celovite protipoplavne zaščite bo zagotovila tudi nemoteno življenje in poslovanje mesta ter zanesljivo gospodarsko učinkovitost, ki je ne bodo več bremenili visoki stroški ter zastoj dejavnosti v času obnove objektov,” dodaja in idejo protipoplavne zaščite utemeljuje Stanislav Černe.

Skica prikazuje hipotetično situacijo poplavljanja in ogroženosti Pirana, če bi se gladina morja dvignila za 1,5 metra.

Višina morja narašča že za 5 milimetrov na leto

Klimatologinja Mojca Dolinar, vodja sektorja za analizo podnebja pri slovenski agenciji za okolje (ARSO), za namene idejnega projekta izpostavlja, da je doslej najbolj izrazita sprememba podnebja v Sloveniji dvig povprečne temperature zraka. Ta se je od leta 1961 dvignila za dve stopinji Celzija.

Zelo strmo se je temperatura začela dvigati v sredini osemdesetih let prejšnjega stoletja. Medletna spremenljivost padavin je mnogo večja od medletne spremenljivosti temperature, zato je morebitne spremembe padavin teže zaznati in dokazati.

Med letoma 1961 in 2010 so se do 20 odstotkov zmanjšale padavine v zahodnem delu Slovenije, v zadnjem desetletju pa se je trend zmanjševanja padavin na državni ravni ustavil. Občutno se je zmanjšala tudi snežna odeja - v sredogorju in visokogorju se je v zadnjih šestdesetih letih prepolovila. Po vsej državi se je povečalo izhlapevanje.

Podnebne spremembe se odražajo tudi na morju. V Sloveniji že več desetletij merimo temperaturo in višino morja, zadnja leta na mareografski postaji v Kopru. Temperatura morja se je od leta 1961 dvignila za 1,5 stopinje Celzija. Podobno kot temperatura zraka, se je strma rast temperature morja začela v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Iz niza podatkov višine morja v Kopru lahko razberemo, da se je srednja letna višina morja med letoma 1960 in 2018 zvišala za približno 11 cm. Povprečna hitrost dviga v celotnem obdobju je bila 1,9 milimetra na leto, v zadnjih 20 letih pa kar 5 milimetrov na leto.

Večji delež zviševanja gladine morja strokovnjaki pripisujejo raztezanju morij zaradi njihove višje temperature in taljenju ledenikov ter kopenskih ledenih pokrovov Grenlandije in Antarktike. Zaradi povezanosti svetovnih morij se pričakuje podoben dvig gladine morja po vsem svetu, kar dokazujejo tudi meritve.

Inženirja gradbeništva Stanislav Černe in Vitomir Mavrič sta izdelala idejni projekt zaščite piranskega mandrača, Prešernovega nabrežja in Punte pred poplavljanjem morja.

Študenti bi mesto zatesnili

Poplavna varnost Pirana je bila oreh, ki so ga v sklopu projekta Po kreativni poti do znanja ob financiranju ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter s sredstvi Evropskega socialnega sklada skušali streti tudi študenti fakultete za gradbeništvo in geodezijo v sodelovanju s študenti arhitekture ter pod vodenjem mentorjev omenjenih fakultet in delovnih mentorjev. Piran je pač zanimiv, še posebej če izvemo, da bi lahko v naslednjih 50 letih ob slovenski obali morska gladina narasla med 50 in 150 centimetri.

Nastale so različne rešitve poplavne zaščite mesta Piran, objavili so jih tudi v zborniku referatov Mišičev gospodarski dan 2020, študentje arhitekture pa so tehnične rešitve nadgradili z arhitekturnimi ureditvami obrežja, in sicer v različicah, ki se prilagajajo dinamiki dviga gladine morja v prihodnjih desetletjih.

Referat nam je posredoval doc. dr. Andrej Kryžanowski, predstojnik katedre za splošno hidrotehniko, pedagoški mentorji pa so bili še izr. prof. Dušan Žagar in doc. dr. Simon Rusjan (oba s fakultete za gradbeništvo) ter docent Rok Žnidaršič (fakulteta za arhitekturo), medtem ko sta delovno mentorstvo izvajala Nina Humar (IzVRS) in Iztok Kleibencetl (ISAN12).

Zasnovali so valobrane, glede na projektni val višine 1,5 metra. Ti se lahko kombinirajo z drčo in skalometom in so postavljeni povsod okrog polotoka. Predlagajo vodotesnenje obale, s čemer bi preprečili vdor morske vode v kanalizacijski sistem. Tega bi bilo potrebno preurediti v ločen sistem, kjer izpostavljajo prednosti vakuumske kanalizacije.

Obstoječa pomola velikega mandrača bi utrdili, zvišali in zatesnili. Postavili bi pomično dvo- ali trodelno zapornico. Čez zapornico bi se lahko med obema pomoloma speljala pot, ki bi zmanjšala obremenitev notranjega mandrača.

“Program KRPAN pokaže veliko potencialno denarno škodo in veliko uničenje že ob nastopu 1,5 metra dvignjene gladine morja,” ugotavljajo študenti.

Kaj storiti s kanalizacijo?

Mesto ima trenutno urejen mešan kanalizacijski sistem, ki odpadno in meteorno vodo odvaja proti centralni komunalni čistilni napravi Piran. Le območji okoli Tartinijevega trga in trga sv. Roka imata izveden ločen sistem kanalizacije, ki se izlivata neposredno v akvatorij pristanišča.

Mešani sistem kanalizacije Pirana se ob nalivih razbremenjuje na dveh lokacijah, od koder se črpa vode prek izpustov: na Punti skozi cev premera 500 milimetrov, dolžine 180 metrov in v centralnem črpališču v pristanišču Piran skozi cev premera 630 milimetrov in dolžine 500 metrov. Fekalni del odpadnih vod se prečrpava po podmorskem tlačnem cevovodu v centralno čistilno napravo na Fornačah.

“Zato predlagamo, da se obstoječi sistem dogradi in zagotovi večje volumne zadrževanja padavinskih voda z dodatno gradnjo dveh zadrževalnikov v bližini obstoječih prelivnih točk na Punti in v korenu glavnega pomola in da se izkoristi potencialne volumne velikega in malega mandrača pristanišča za zadrževanje padavinskih vod, ki jih že zajema obstoječa meteorna kanalizacija,” predlaga Stanislav Černe.

Študenti so prav tako ugotovili, da bi bilo potrebno popraviti kanalizacijski sistem. “V sklopu projekta predlagamo izvedbo ločenega kanalizacijskega sistema, kjer se bosta ločeno odvajali meteorna in odpadna voda iz gospodinjstev. Osnovni pogoj, ki ga moramo doseči, je vodotesnost sistema, kar je tudi glavni problem obstoječega sistema. Prav zaradi zagotavljanja boljše vodotesnosti smo predvideli vakuumsko kanalizacijo,” ugotavljajo študenti.

Za odvodnjo meteorne, torej padavinske vode, so predvideli ločeno meteorno kanalizacijo, v katero bi se stekala padavinska voda iz streh in ulic. Zbrana voda iz streh bi bila s pomočjo žlebov neposredno speljana v meteorno kanalizacijo, medtem ko bi se voda iz ostalih površin najprej zbirala v vkopanih kanaletah z rešetkami, od tam pa bi se prek jaškov odvajala v meteorno kanalizacijo. Voda, zbrana v meteorni kanalizaciji, bi se skozi izpuste s protipovratnimi loputami odvajala v morje. Protipovratne lopute na izpustih bi preprečile vdor morske vode v sistem. Na izpuste bi bilo potrebno namestiti tudi potopne črpalke, ki bi ob visoki plimi črpale meteorno vodo v morje.

Zgodovina poplav v Piranu

Zgodovina poselitve območja Pirana sega v bronasto dobo s poselitvijo na današnjem trgu 1. maja in na vrhu grebena v območju sv. Jurija. Intenzivnejša je bila v rimskem obdobju prav tako na tedanjem obrežju pod grebenom, na katero je sedla srednjeveška komuna in je še sedaj staro mestno jedro.

Gladina morja je bila ob nastanku današnjega tlorisa mesta najmanj 1,5 do 2 metra nižja, kar pomeni, da plimovanja pa tudi delovanje vetrov ni bilo usodno za mesto. Z rastjo gladine je naraščala tudi nevarnost poplavljanja, kar pa je do neke mere preprečevalo mestno obzidje, škode pa ni bilo, saj so bila pritličja namenjena izključno spravilu ribiških mrež, hlevom, skladiščem. Položne brežine pred obzidjem so služile za škvere in sušenje mrež.

Mesto doživi v 19. stoletju velike gradbene spremembe z zasutjem notranjega mandrača, gradnjo občine, velikega mlina na Punti, hotelskih objektov na obali in odstranjevanje delov obzidja. Uvedba trolejbusa in kasneje tramvaja, novega utripa mesta z gradnjo gledališča na izpostavljeni strani je mesto potrebovalo dodatne površine in zaščito. Tako je bila v 30-tih 20. stoletja zgrajena riva in obložena z nizkim skalometom.

Neopazen dvig vodne gladine, kakor tudi ne občasni ekstremni podnebni pojavi, ki so sicer povzročili veliko dela pri obnovi solinskih polj, v vsakdanjem življenju Pirančanov tja do 60-tih let, ni skrbel. Navajeni so ga bili in z občasnimi neurji so znali živeti, saj pritlični prostori na udaru niso imeli neke pomembnejše poslovne funkcije. Z razvojem turizma in razprodajo pritličnih kleti se je struktura pritličnega prostora temeljito spremenila; z gradnjo paviljonov na rivi pa se je občutljivost za visoka plimovanja in uničujoč jugo ali lebič močno povečala. To se je še posebej izkazalo 8. novembra 1968, ko je močan rušilni lebič ob visoki plimi razmetal takrat še nizko naložen skalomet, povzročil globoke luknje v asfaltu na rivi in močno poškodoval gostinske objekte na obali.

V želji, da bi južno stran mesta zavarovali pred podobno ujmo, so naložili skalomet v celotnem obsegu okrog Punte dodaten meter in več visoko. Do ponovitve tako močne ujme s kombinacijo vetra od takrat sicer ni več prišlo, je pa z dvigom morske gladine narasla pogostost poplavljanja.

V Piranu morje napolni mandrač in začne poplavljati Tartinijev trg in Punto, ko nivo morske gladine na mareografski postaji v Kopru pokaže 330 centimetrov. Močno plimovanje pri nivoju 350 centimetrov povsem poplavi Tartinijev trg.

Egon Štibilj iz piranske civilne zaščite s sodelavci že vrsto let brani mesto pred poplavami. Letos jih na srečo v Piranu še ni bilo. Lani so se zgodile nekajkrat, vendar Tartinijevega trga niso zalile, medtem ko je predlani morje trg poplavilo trikrat.

Najhuje je, ko pade dež in piha jugo, saj se takrat gladina morja dvigne tudi za 30 centimetrov. S poplavami pa se ne soočajo le v Piranu, temveč tudi v Sečovljah in Strunjanu, kjer pa so krajani sami storili veliko za čiščenje hudournikov, saj so se odločili, da države ne bodo čakali. “Res pa je, da hudourniki pogosto prečkajo zemljišča, ki so v zasebni lasti in je odgovornost lastnikov, da jih očistijo,” pravi Egon Štibilj. Nedavno so se aktivirali tudi krajani Dragonje, dodaja Štibilj, ter skupaj s skladom kmetijskih zemljišč in agencijo za okolje očistili več kot polovico zaraščenih površin in jarkov ob Dragonji.

Protipoplavni sistemi za boljše življenjsko okolje

Idejni projekt za izvedbo protipoplavne zaščite piranskega mestnega jedra s predvidenimi gradbenimi deli ne posega v strukturo mestnih zgodovinskih slojev, zagotavlja pa dolgoročno zaščito mesta pred že obstoječimi in napovedanimi vremenskimi ujmami, ki so posledica globalnih sprememb okolja.

Z izvedbo predlagane protipoplavne zaščite bodo doseženi še nekateri cilji urejanja Pirana. Dokončala bi se sanacija dela glavnega pomola, napeljala sodobna infrastruktura za območje celotne Punte do Tartinijevega trga, imeli bi čistejše morje, saj bi preprečili izlivanje odplak neposredno v morje, z dobrimi rešitvami bi promenada in samo mesto pridobila na vrednosti, kakovost morja in življenjskega okolja pa bi močno narasla. Izračuni kažejo, da bi protipoplavne rešitve stale okoli deset milijonov evrov, za kar bi lahko črpali denar tudi iz drugih virov, ne le občinskih. “Če bi se občinska uprava danes začela aktivno ukvarjati s takšnim projektom, bi ga lahko začela graditi že prihodnje leto. Gradnja bi skupaj z urejanjem kanalizacije trajala predvidoma dve leti in v letu 2025 bi že imeli bolj varen, urejen in ljudem prijazen Piran,” zamisel o reševanju Pirana sklene Stanislav Černe.


Najbolj brano