Mediji v primežu pandemije
Pandemija covida-19 je prizadela medije po vsem svetu. Prihodki iz oglaševanja so čez noč strmoglavili, tiskani mediji pa se soočajo tudi s padcem prodaje zaradi zaprtja storitvenih dejavnosti in prodajnih mest. Za poznavalce razmer se v medijih ni zgodilo nič novega. Pandemija je samo pospešila stvari in medijem vzela nekaj let, ki bi jih sicer še imeli za preoblikovanje svojega delovanja, pravijo.
Dr. Marko Milosavljević, profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, o posledicah pandemije na delovanje medijev pravi: “Pričakujemo lahko nadaljevanje obstoječih trendov z raketnim pospeškom.” Že v preteklosti je bilo veliko razprav o zatonu velikih tiskanih časopisov, zdaj pa imajo ti zaradi virusa še dodatne težave z zaprtjem prodajnih mest in distribucijo.
Potrebna bo pomoč na t. i. nediskriminatorni osnovi
Posledice bodo vidne zelo kmalu. “Videli bomo ponovno uvajanje plačljivih modelov (plačilnih zidov), dnevni časopisi bodo v prihodnjih mesecih zelo težko nadaljevali s svojim izhajanjem v tiskani obliki,” napoveduje. Tako kot se že dogaja v tujini, bo moral marsikateri medij zmanjšati pogostost izhajanja. “Možno je, da določeni dnevni časopisi zaradi vseh zapletov in težav z distribucijo ne bodo več izhajali vsak dan, ampak nekajkrat, morda le enkrat na teden, ostale dni pa na spletu; ne glede na to, da tiskane izdaje prinašajo večino prihodka.”
“Verjetno je pričakovati, da določeni dnevni časopisi zaradi vseh zapletov in težav z distribucijo ne bodo več izhajali vsak dan, ampak nekajkrat na teden, morda celo enkrat na teden, ostale dni pa na spletu, ne glede na to da tiskane izdaje prinašajo večino prihodka.”
dr. marko milosavljević
profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede
Zaradi krčenja naklad in vsebin se bodo vsi mediji, tudi radijske postaje, skušali čim bolj seliti na splet, kjer pa je prav tako vrsta težav. Pri oglaševanju ne bodo zmogli tekmovati z globalno konkurenco Facebooka, Googla in drugih podjetij, ki prodajajo oglasni prostor po bistveno nižjih ali dumpinških cenah, vsebin pa ne ustvarjajo in nimajo stroškov z novinarsko produkcijo, pojasnjuje Milosavljević: “V resnici ta podjetja le preprodajajo vsebine uporabnikov oglaševalcem. Mislim, da bi morala Evropska komisija na to področje poseči bistveno strožje, kot je do zdaj, in pričakujem, da bo to storila. Če kdaj, se je zdaj pokazalo, da mediji v nacionalnih državah potrebujejo boljši položaj v primerjavi z dumpinškimi konkurenti iz Amerike, ki v Evropi ne plačujejo davkov in ne prispevajo k nacionalnim vsebinam, ustvarjalnosti, kaj šele demokratičnosti.”
Evropska komisija bo morala nadaljevati delo na področju digitalnih davkov in drugih posegov, za krepitev nacionalnih medijev. Potrebni bi bili tudi ukrepi države v naslednjem protikorona paketu ali v novem zakonu o medijih. Milosavljević meni, da bi bile najboljše intervencije na t. i. nediskriminatorni osnovi, kot so subvencioniranje zaposlovanja novinarjev, fotografov, lektorjev, grafikov, snemalcev, ki so pomembni za to, da informacije pridejo do javnosti. Država bi lahko financirala boljšo informacijsko mrežo in odpiranje dopisniških mest, našteva. Te ukrepe so nekatere razvite države z zelo liberalnim pogledom na delovanje trga začele uporabljati že pred sedanjo krizo. Ugotovile so namreč, da trg sam ne zagotavlja več ustreznih pogojev za delovanje medijev, ki opravljajo javno dobro.
“Mislim, da bi morala Evropska komisija na to področje poseči bistveno strožje, kot je do zdaj, in pričakujem, da bo to storila.”
dr. Marko Milosavljević
profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede
Enake težave po vsem svetu
Dober vpogled v to, kaj se dogaja na medijskem trgu, ima Jure Gostiša, direktor digitalnega razvoja pri časniku Finance in vodja podatkovne analitike v švedski medijski skupini Bonnier. Ta ima v lasti različne medije v 15 državah na območju srednje in severne Evrope, pa tudi v ZDA, Združenem kraljestvu in Avstraliji. “Zadeva je globalna, tako kot virus. Težave so po vsem svetu enake,” pravi. Najbolj so na udaru oglasni prihodki. Udarec občutijo vse platforme, časopisi, radii, televizije, spletni mediji, tudi Google in Facebook. “Oglasni prihodki so v naši skupini čez noč upadli za 30 do 50 odstotkov, nekaterim medijem tudi 80 odstotkov” pojasnjuje. Dodatno so prizadeti mediji, ki se ukvarjajo še z organizacijo dogodkov.
Spletni mediji trenutno beležijo rekordne obiske, a ta množica klikov ne privablja oglaševalcev. “To je obisk spletnih strani iz strahu. Ko smo ljudje v strahu, krču in nelagodju, pa smo v zelo slabem nakupnem razpoloženju. Oglasni prostor ob informacijah, koliko je umrlih, ni dober oglasni prostor,” pojasnjuje. V Veliki Britaniji bodo mediji izgubili 50 milijonov funtov, ker oglaševalci izklapljajo prikazovanje oglasov ob vsebinah o koronavirusu. Oglaševanja ni tudi zato, ker se podjetja ukvarjajo s tem, kako bodo preživela do poletja, se reorganizirala in počrpala državen pomoči, ne pa s tem, kako se bodo tržila.
Na vprašanje, kakšna bo nova stvarnost za medije, Gostiša odgovarja, da je bila stara zelo bolna. Po vsem svetu imajo številne strukturne probleme. Pandemija je samo pospešila stvari in medijem vzela nekaj let, ki bi jih sicer še imeli za preoblikovanje svojega delovanja. Oglasni prihodki padajo že dolgo, število naročnikov na tiskane izdaje pada že vsaj 15 let. Ne glede na hitrost okrevanja gospodarstva se bodo mediji vrnili v svoje stare težave. “Del oglasov se verjetno ne bo nikoli več vrnil. Videli pa bomo. kaj se bo zgodilo z naročniki tiska. Tudi starejši ljudje so se zdaj naučili uporabljati digitalne kanale in vprašanje je, ali se bodo po normalizaciji razmer vrnili k tisku.”
Vprašljiv učinek posebnih ukrepov za medije
Vse to bo vplivalo na zaposlene v medijskih hišah, a Gostiša ne vidi potrebe, da bi država v tretjem protikorona paketu pripravila posebne ukrepe za pomoč medijem. “Mediji so ob tem virusu v podobni situaciji kot ljudje. Mediji imamo ogromno pridruženih bolezni in tako kot je virus najbolj smrtonosen za ljudi s pridruženimi boleznimi, bo bolj smrtonosen za medijsko panogo.” Ideje tretjega protikoronskega paketa naj bi bila razvojna, pri vlaganju v medije pa ne bi šlo za razvoj, pač pa le za ohranjanje delovnih mest za kratek čas.
Razprave o tem, da imajo mediji v družbi posebno vlogo in morajo biti zato deležni posebnih ukrepov, so povsod. Države, kjer deluje skupina Bonnier, jim pomagajo na različne načine. V Estoniji in na Švedskem se, denimo, pogovarjajo o subvencioniranju dostave tiska. Na Danskem namerava vlada medijem nadomestiti izpad oglasnih prihodkov, kar po Gostiševem mnenju lahko vodi tudi v moralni hazard in umetno zmanjševanje prihodkov, da bi dobili pomoč. “Pri tovrstnih pomočeh bi bil zelo previden. Raje bi poskrbel, da medijska podjetja izkoristijo vse vrste pomoči, ki jih država trenutno zagotavlja vsem podjetjem,” pravi.