Ljudska fronta je želela svobodo

Če bodo rezultati drugega kroga županskih volitev v Kopru potrjeni, bo zmaga Aleša Bržana nad Borisom Popovičem obveljala za največje presenečenje tokratnih lokalnih volitev. Saj je tudi v drugih občinah in okoljih opaziti trend nezaupanja volilcev do dozdajšnjih oblastnikov in etabliranih politikov, a je koprski župan s samopromocijsko aktivnostjo dajal vtis, da je nezamenljiv.

 Foto: Tomaž Primožič/FPA
Foto: Tomaž Primožič/FPA

Ta zamenjava na županskem mestu je revolucionarna, čeprav moramo ob tem vedno zadržati dih, ker volitve v Kopru pravzaprav še niso končane. Pritožbeni postopki, za katere v našem pravosodnem sistemu nikoli ne veš, kako se bodo končali, bodo trajali še nekaj mesecev. A bomo ta prispevek gradili na domnevi, da bo Bržan dejansko zasedel županski položaj.

V tem primeru velja čestitati Koprčanom in Koprčankam za izkazani državljanski pogum. V napetem in izsiljevalskem vzdušju, ki se ob vsakih volitvah vzpostavi v Kopru, je že to, da kritično presojaš obliko prednovoletnega okrasja, ali se sprašuješ, zakaj se ne moreš namakati v bazenu, ki so ga odprli pred dvema tednoma, revolucionarno dejanje. Razmišljujoči ljudje so postavljali vedno več vprašanj, oblast pa nanje ni znala odgovoriti.

Koprčanom in Koprčankam velja čestitati za izkazani državljanski pogum.

Koprčani še sedaj ne vedo, zakaj je župan za dve leti zaprl javni WC na koprski tržnici, zakaj ima na plačilnem seznamu vrsto svetovalcev, zakaj ni dovolil prodaje hotela Koper naj resnejšemu interesentu, s čimer bi središče mesta dobilo nov zagon, zakaj je za pretežno nepotrebne izredne seje občinskega sveta porabil več kot 70.000 evrov, zakaj igrajo nogometaši v četrti ligi namesto v prvi, zakaj je glasilo MOK v dneh pred volitvami skoraj postalo dnevnik ... Takšnih zgodb je neskončno in pretežni del od 13.921 volilcev, ki so glasovali proti Popoviču, je bilo udeleženih v eni od njih.

Med volilci, ki niso podpirali dosedanjega župana, jih je kar nekaj poudarilo boj za svobodo kot glavni motiv pri volilni izbiri. Pomislite, v 21. stoletju sredi Evrope govorimo o svobodi! Ne o domnevni korupciji, slabih cestah, previsokih cenah občinskih storitev, da se samo govori in nič ne zgodi, kot so potrebo po spremembi utemeljevali Novogoričani. Ne, v Kopru so zahtevali svobodo, iz česar seveda sledi, da so se pod dosedanjo oblastjo počutili nesvobodne. In ta želja je bila tako velika, da so ji dali prednost pred učinkovitostjo županove politike, pred njegovimi uspehi pri urejanju mesta in infrastrukture, pred gradbenimi pridobitvami in investicijami.

Neverjetno je, da anomalij v sistemu koprske lokalne oblasti niso zaznali v Ljubljani. Tako bo v podzavesti Koprčanov ostalo, da pri poskusih zamenjave dosedanjega župana, ki se je posluževal spornih praks, niso dobili pomoči od države, ne od državnih političnih strank ne od pravosodnega ali nadzornega sistema.

Najpomembnejše politične grupacije, ki so zelo glasne pri razglabljanju o razmerah v Luki in njeni upravi, solijo pamet o drugem tiru in zvrsteh turizma, s katerim bi zaslužili največ, se na koprskih lokalnih volitvah niso bistveno angažirale. Tri (LMŠ, SAB, Desus) od petih strank vladne koalicije sploh niso imele županskih kandidatov, preostali dve sta kandidirali z odsluženima upokojencema, največja stranka v državi je kampanjo prepustila šibkemu lokalnemu odboru. Za vse skupaj velja, da so ob spornih praksah župana Popoviča gledale vstran, Koper so nekako izbrisale s svojih radarjev, češ “saj se bo dalo z županom, torej Popovičem, že nekako zmeniti”. Tako je iz Ljubljane v Koper romala le pomoč Zorana Jankovića - za Borisa Popoviča.

Stranka Koper je naš, ki jo že od ustanovitve vodi Popovič, je v preteklosti pokazala veliko politične spretnosti in koalicijsko moč. Tako je na lokalni ravni v preteklosti že sodelovala z LDS, na državni ravni s krščanskimi demokrati in SDS, v drugem delu zadnjega mandata pa tudi s SMC.

Prav tako je marsikdo na minulih volitvah pogrešal stališča koprske intelektualne srenje. Niti pred drugim krogom se ni oglasila (posameznike lahko preštejemo na prste ene roke), kar je za mesto, ki se ima za propulzivno univerzitetno središče, katastrofa. Ne dvomimo, da je večina njihovih glasov pristala pri Nepopoviču, a niti eksistenčna odvisnost od občinskih investicij ne upravičuje tolikšne pasivnosti.

A je morda prav zato volilna zmaga toliko bolj pristna. Osvojilo jo je koprsko ljudstvo, široka ljudska fronta posameznikov, ki se je uprla samovolji oblastnikov in zahtevala samo in zgolj vrnitev k normalnosti. Ni še potrjeno, ali ji je dokončno uspelo, saj bodo bitke pravnikov za interpretacijo rezultatov volitev še hude, a tudi ti dnevi svobode, ki jih uživajo ta teden, so bili vredni tveganja in napora.


Najbolj brano