Kje ste bili, ko ...

Kje vas je dosegla vest, da je umrl Tito? Se spominjate pristanka na Luni ali začetka osamosvojitvene vojne? Kje ste spremljali padec berlinskega zidu in prenos eksekucije zakoncev Ceausescu, kje so vas dosegle novice o prvih žrtvah balkanskih vojn? In seveda, se spominjate, kje ste izvedeli za atentat na Johna F. Kennedyja? Vprašanja, ki se jim je v zadnjih 20 letih pridružilo: kje ste bili 11. septembra 2001? Verjetno vsak med nami pozna svoj odgovor.

S Tonetom Ropom, finančnim ministrom in kasnejšim predsednikom vlade, sva stala med vrati njegove pisarne. Pogovor z novinarji o vladnih načrtih pri prodaji NLB se je ravno dobro končal in govorila sva o načrtih s košarkarskim klubom Olimpija, kjer je bil Rop takrat funkcionar. V nekem trenutku je po stopnicah mimo vratarja pritekla danes pokojna televizijska novinarka Špela Šipek in zadihana vprašala “sta videla, kaj je v New Yorku, teroristi so napadli dvojčka?” Kakšen New York, kakšni teroristi, kakšna dvojčka, to mora biti pomota! Ni bila. Nagnetli smo se v pisarno Ropove sodelavke Marijane Kanduti, vključila je televizor in si ogledali prizore, za katere si tedaj najbrž nismo predstavljali, da bodo svet nepovratno postavili na glavo.

V manj kot enem mesecu po napadu so bile zavezniške sile v Afganistanu, ki je nudil zatočišče Osami bin Ladnu, leto in pol pozneje so pod kasneje razkrinkano pretvezo, da ima Irak orožje za množično uničevanje, odšli še v to državo. Splošno prepričanje je bilo, da bo zadeva urejena en-dva-tri, dela se je vendarle lotilo nekaj najmočnejših armad na svetu. A se je zapletlo. V Afganistanu so zavezniki z oblasti sicer spravili talibane, ki so dotlej vladali s trdo roko, v Iraku so na vislice poslali Sadama Huseina, pod črto pa sta bili državi ob zavezniškem odhodu precej bolj razmontirani, kot sta bili ob njihovem prihodu. Rezultat afganistanske avanture lahko opazujemo zadnje tedne, ko so nasledniki pred 20 leti pregnanih talibanov državo zavzeli v vsega nekaj dneh po ameriškem umiku. V Iraku se je razbohotila samooklicana Islamska država, ki je nekaj let s svojo brutalnostjo in njenim razkazovanjem na spletu sejala strah po svetu. Nazadnje je, v minulih letih sicer opešana, udarila nedavno na kabulskem letališču.

Newyorška dvojčka sta simbolizirala zahod in njegovo svetovno prevlado. Letali, ki sta ju zrušili, sta to prevlado postavili v narekovaje, vsadili sta dvom vanjo in jo nepovratno postavili na pot v preteklost.

Dotlej je bil svet bolj ali manj predvidljiv. Prevlada zahodnega sveta ob prelomu tisočletja ni bila pod vprašajem, vzhodnoevropske države so si prizadevale za članstvo v Natu in EU in njihovi vodilni niti pomisliti niso upali na to, da bi napenjali mišice. Klub začneš spreminjati šele, ko te vanj že sprejmejo, ne prej. Na čelo Rusije se je po izbiri nezanesljivega in nepredvidljivega Borisa Jelcina povzpel neznani brezkrvni nekdanji agent v Nemčiji Vladimir Putin. V prvih letih svoje vladavine si je celo prizadeval za zbližanje z Natom, kar se danes zdi nepredstavljivo. Kitajska je začela bolj resno stopati na pot, ki jo je pripeljala tja, kjer je danes, Turčija se je ukvarjala sama s seboj in eno od svojih kriz, azijski tigri pa so se pobirali po krizi poznih devetdesetih. 20 let kasneje je svet močno multipolaren, zamejujejo ga ZDA, Rusija in Kitajska, EU je nekaj za njimi, ob njih pa je še nekaj regionalnih sil, ki jih je prav tako treba upoštevati - Iran, Turčija, Izrael, Savdska Arabija.

Dvojčka, simbol moči zahodnega gospodarstva in načina življenja, kot cilja nista bila izbrana naključno. Kot nenazadnje ni bil naključno med cilji Pentagon, v katerega se je eno od ugrabljenih letal prav tako zaletelo. A Pentagon je ogromen kompleks dolgočasnih pisarn, dvojčka pa sta bila del svetovne (pop) kulturne dediščine. Kot pariški Eifflov stolp, londonski Big Ben, berlinski TV stolp ali Kitajski zid. Redki so filmi, ki so med letoma 1973 in 2001 postavljeni v New York, v katerih se ne pokažeta. Uzreti ju je mogoče v uvodnih kadrih Madonninega videa Papa Don't Preach. Bruce Springsteen ju omenja v eni od pesmi s svojega megauspešnega albuma Born In The USA. Pa Wall Street, Ko je Harry spoznal Sally, Sam doma, Jesen v New Yorku, Seks v mestu, Dnevnik košarkarja, Velika modrina … če je zgodba filma vključevala New York, sta bila dvojčka tam. Simbolizirala sta zahod in njegovo svetovno prevlado. Letali, ki sta ju zrušili, sta to prevlado postavili v narekovaje, vsadili sta dvom vanjo in jo nepovratno postavili na pot v preteklost.

Da gre za dogodek zgodovinskih razsežnosti, je bilo jasno že tisti dan. Manj jasno pa je bilo morda, da se bomo z njegovimi posledicami ukvarjali še dvajset let kasneje.

---