Kako hrup vetrnih elektrarn vpliva na zdravje

Izguba habitata, spremenjen videz okolja in hrup so glavne spremembe, ki jih v življenjski prostor ljudi in živali prinašajo vetrne elektrarne. Na sredinem posvetu v prostorih ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo so se posvetili predvsem tretjemu, motečemu hrupu. Čeprav je vpliv hrupa na zdravje ljudi težko dokazati, pa so strokovnjaki prepričani, da so v prihodnosti potrebne dodatne in bolj poglobljene raziskave.

Mednarodni znanstveni posvet o hrupu vetrnih elektrarn in možnih vplivih na življenjsko okolje so organizirali v Slovenskem društvu za akustiko (SDA) v sodelovanju s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. “Velik pomen pri ustvarjanju manj hrupnega življenjskega okolja igra ozaveščanje. S tem namenom smo pripravili posvet,” je ob odprtju dogodka povedala predsednica društva Mateja Dovjak. “Hrup v življenjskem okolju je okoljski in javno zdravstveni problem. Prištevamo ga med okoljska bremena, takoj za onesnaženo kakovostjo zraka. Svetovna zdravstvena organizacija uvršča hrup vetrnih elektrarn med pomembne vire hrupa v življenjskem okolju,” poudarja.

Kako hrup vetrnih elektrarn vpliva na spanec?

V Sloveniji so na Zavodu za varstvo pri delu sicer opravljali meritve hrupa vetrne elektrarne v Dolenji vasi, ki je ena od dveh vetrnih elektrarn v državi, a rezultatov zaenkrat še niso objavili. So pa precej bolj poglobljene raziskave izvajali v državah, kjer je vetrnih elektrarn več. Branko Zajamšek se na Inštitutu za zdravje spanca, ki deluje pod okriljem Univerze Flinders, ukvarja z merjenjem hrupa vetrnih elektrarn in njihovim vplivom na spanec. “Najzanimivejše dosedanje ugotovitve so, da je amplitudna modulacija tista lastnost hrupa vetrnih elektrarn, ki ima potencial za povečanje vznemirjenosti in tudi drugih težav pri spanju. To potrjuje smiselnost vključitve karakterizacije amplitudne modulacije v nacionalne smernice, kar je že praksa v nekaterih drugih zahodnih državah,” je pojasnil.

“Hrup v življenjskem okolju je okoljski in javno zdravstveni problem. Prištevamo ga med okoljska bremena, takoj za onesnaženo kakovostjo zraka.

Mateja Dovjak, predsednica Slovenskega društva za akustiko

Hrup lahko na človeka vpliva neposredno prek fizioloških sprememb spanja ali posredno prek vznemirjenosti, ki nastane zaradi motenj vsakodnevnih aktivnosti s hrupom. Rezultati pa so lahko podobni, je poudaril Zajamšek: negativen vpliv na bolezni srca in ožilja.

V raziskavo vpliva hrupa vetrnih elektrarn na spanje so med drugim vključeni ljudje, ki se pritožujejo nad hrupom vetrnih elektrarn. V sklopu raziskave v laboratoriju sedem noči opazujejo udeležence študije. Vendar pa je vpliv hrupa na kakovost spanja zelo težko dokazati, saj bi za detekcijo malih efektov potrebovali večji vzorec ljudi, kar pa je povezano z visokimi stroški, je pojasnil raziskovalec. Vendar to ne pomeni, da hrup ne vpliva na kakovost spanca. “Hrup vetrnih elektrarn ima tudi druge dinamične karakteristike, kot je amplitudna modulacija, ki bi lahko odločilno prispevale k motnjam spanja. To je ena od stvari, ki jih skušamo zdaj dognati v naših raziskavah,” je še povedal.

Toda Avstralija se od Slovenije razlikuje. Zakonodaja tam določa večjo oddaljenost vetrnih elektrarn od naselij. Takih velikih razdalj v Evropi ne moremo zagotoviti. Za razliko od Slovenije v Avstraliji velika večina vetrnih elektrarn obratuje brez težav in pritožb lokalnega prebivalstva, je še eno od razlik navedel Zajamšek. “Pri nekaterih vetrnih elektrarnah je odpor lokalnega prebivalstva velik. Pri tem ima lahko seveda nekaj vpliva tudi nezaželeni hrup, ki povzroča vznemirjenost, a pri tem ne gre pozabiti, da je vznemirjenost veliko bolj kompleksna in da je hrup le en del nje. Še veliko je drugih faktorjev, od psiholoških do ekonomskih. Vsi skupaj lahko vodijo do velikega upora. Velikokrat je zato odvisno, kako investitor vodi projekt. Investitorji bi morali biti transparentni, ne smejo zavajati, predvsem pa se morajo pogovarjati z lokalnim prebivalstvom,” je še prepričan slovenski raziskovalec v Avstraliji.

Mnenja ljudi bi morali bolj upoštevati

Če je človekov odnos do vetrnih elektrarn (ali katerega koli drugega povzročitelja zvoka) negativen, bo temu primerna tudi stopnja motnje. “Subjektivnost vznemirjenosti je zelo težko oceniti in razumeti. Gotovo smo subjektivna bitja in tako tudi odreagiramo. Mnenja ljudi bi se moralo bistveno bolj upoštevati, več bi se morali pogovarjati z njimi. Hrupa vetrnih elektrarn se namreč ne da omejiti,” je pojasnila Sonja Jeram iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Merjenje vznemirjenosti in njenega vpliva na zdravje ljudi je še toliko težje, a raziskave iz tujine se vse bolj osredotočajo prav na te učinke. Danska kohortna študija je ugotovila, da je bilo prebivalcem, starejšim od 65 let, ki so izpostavljeni višjim ravnem hrupa vetrnih elektrarn, predpisanih več uspaval in v nekoliko manjši meri tudi antidepresivov, zaznali so tudi rahlo povečano tveganje za srčni infarkt pri najbolj izpostavljenih prebivalcih. Ni pa dokazane povezave med izpostavljenostjo hrupu in hipertenizijo, motnjami delovanja srčno žilnega sistema, sladkorno boleznijo in vplivov na novorojene otroke. Raziskava ni vključila oseb, mlajših od 25 let, poleg tega pa danska zakonodaja ne dovoljuje postavitve vetrnih elektrarn, kjer bi hrup v bližini bivališč presegal 44 decibelov pri hitrosti vetra osem metrov na sekundo, zato je razmeroma malo prebivalcev zunaj hiš izpostavljenih večjim ravnem hrupa, nad 42 decibelov, kjer bi pričakovali potencialno negativne učinke za zdravje.

Prav zaradi negotovosti vplivov na zdravje zato na inštitutu predlagajo večjo previdnost in dopolnitev uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju tako, da bodo v večji meri ščitile zdravje ljudi.

Odsotnost dokaza ne pomeni, da ni vpliva

Na pomanjkljivo vključevanje lokalnega prebivalstva pri umeščanju vetrnih elektrarn v okolje je opozoril Diego Loredan iz Civilne iniciative za zaščito Senožeških brd, ki si že vse od leta 2014 prizadeva za preprečitev postavitve novih vetrnih elektrarn na tem območju. V tem času je število civilnih iniciativ naraslo in se povezalo v združenje Zeleni krog.

Državi očitajo pomanjkljivo zakonodajo, ki ne ščiti zdravja in pravic prebivalcev. Tudi glede hrupa. Slovenska Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju namreč, tudi za hrup iz vetrnih elektrarn, dovoljuje v nočnem času jakost 48 decibelov, v dnevnem pa 58 decibelov. Za primerjavo, priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije je 45 decibelov ali manj, je opozoril Ferdinand Deželak iz Zavoda za varstvo pri delu, kjer so edini v Sloveniji izvajali meritve hrupa vetrne elektrarne v Dolenji vasi.

Amplitudno moduliran val, ki ga oddajajo vetrne elektrarne, je še posebej moteč, ker je konstanten, njegova značilnost pa z oddaljevanjem upada počasneje, kar v praksi pomeni, da ga lahko zaznamo tudi na kilometer oddaljeni točki. “Glede učinkov infra zvoka na zdravje ljudi je bilo narejenih veliko študij, a veliko ostaja nedorečenega. Vedeti moramo, da smo pred 40 leti verjeli, da azbest povzroča zgolj azbestozo. Danes pa vemo, kaj povzroča, podobno je bilo z živim srebrom v Idriji in svincem v Mežici. Pomembno je, da odsotnost dokaza ne pomeni dokazne odsotnosti.”

Vetrne elektrarne niso edine, ki oddajajo infra zvok, infra zvok nastaja tudi v avtomobilu, je opozoril eden od udeležencev posveta, s čimer je želel povedati, da hrup iz vetrnih elektrarn ni moteč, a je Deželak odgovoril: “Hrup je nezaželen zvok. Ključna razlika je, da ima človek pri vožnji z avtomobilom nadzor, pri hrupu iz vetrne elektrarne pa ne.”


Najbolj brano