Giorgia Meloni: od natakarice do premierke

Giorgi Meloni se je uresničila želja, ki jo je pestovala že tri desetletja. Postati nekdo, ki nekaj velja. Po jesenskih parlamentarnih volitvah in zmagi njene stranke Bratje Italije, skorajda ni več dvomov o tem, da bo postala vodilna dama italijanske izvršne oblasti in prva ženska v zgodovini Italije, ki bo zasedla položaj prve ministrice.

Giorgia Meloni, 45-letna Rimljanka, ki flirta s fašizmom, se je v politiko na smrt zaljubila že pri petnajstih letih, ko se je včlanila v podmladek neofašističnega Italijanskega socialističnega gibanja, neposrednega naslednika ducejeve stranke. Romanca še traja in je močnejša kot kdaj koli. Italijane je uspela prepričati, da bo najboljša kapetanka ladje, ki ima pred sabo težke izzive. Krmariti bo morala med visoko zadolženostjo, inflacijo, energetsko krizo, vrtoglavimi stroški položnic, naraščujočo revščino, notranjimi napetostmi in novimi koronskimi vali.

Giorgia Meloni je je novico o zmagi Bratov Italije dočakala v rimskem mestnem jedru, v ulici Via della Scrofa na številki 39, kjer je imela že od leta 1946 sedež skrajno desna stranka Italijanskega socialističnega gibanja, ki se je kasneje preimenovala v Nacionalno zavezništvo. Zgodovinska stavba, v kateri ima danes štab stranka Bratje Italije je znana po tem, da je bila med vojno in po njej zbirališče Mussolinijevih privržencev.

“Sem Giorgia, sem mati, sem Italijanka, sem kristjanka.”

Giorgia Meloni

Bratje Italije

Redko se nasmeje

Po razglasitvi volilnih rezultatov je vodja stranke Giorgia Meloni v roke vzela plakat v barvah trobojnice z napisom “Grazie Italia” in svojim volilcem pokazala svoj najlepši nasmeh. Njen obraz se v javnosti redko raztegne v nasmeh. “Že kot zelo majhna deklica sem imela mrk izraz na obrazu. Takšnega imam še danes, ko odgovarjam na vprašanja Lili Gruber (znane italijanske novinarke op. ur.). Vsakomur, ki me zafrkava zaradi mojega predrznega in namrščenega pogleda, pokažem fotografijo iz vrtca, na kateri sem ravno takšna kot danes. Že od vedno imam obrambno držo,” je zapisala v avtobiografiji Jaz sem Giorgia. Moje korenine, moje ideje. Knjiga je izšla lani spomladi in je trenutno prva prodajna uspešnica na Amazonu v kategoriji “politika in procesi”. Kupci jo množično kupujejo tudi v knjigarnah.

Nasprotovanje kot usluga

V pregovorno levičarski knjigarni Feltrinelli, kjer običajno razstavijo najbolj prodajane knjige, se je takoj po izzidu znašla na prvem mestu. Eden od profesorjev z beneške univerze Cà Foscari je na polici knjigarne vse njene knjige obrnil z glavo navzdol in simbolično opozoril Melonijevo, da se jim lahko zgodi, to kar se je zgodilo Mussoliniju: truplo na milanskem trgu Loreto, obešenem z glavo navzdol.

Avtobiografiji je kljubovala tudi neodvisna lastnica rimske knjigarne Le Torri Alessandra Laterza, ki je izjavila, da knjige iz etičnih razlogov ne bo postavila na prodajne police in da raje jé kruh in čebulo kot pa promovira fašistično založništvo. Takšne in podobne diskvalifikacije so se izkazale za indirektno oglaševalsko kampanjo in bralce le še spodbudile k nakupu.

To ni bilo prvič, da so kritiki bodoči prvi ministrici naredili debelo uslugo. Na manifestaciji proti vladi Giuseppeja Conteja pred tremi leti, je Melonijeva 200.000 manifestantov prepričevala , da so družina, domovina, religija in spolna identiteta ogroženi, ker niso del globalističnih vladnih agend. “Sem Giorgia, sem mati, sem Italijanka, sem kristjanka,” je vehementno vzklikala z odra rimskega trga San Giovanni.

E MEM & J, dva mlada milanska didžeja, sta hotela Giorgin nastop satirično osmešiti, tako da sta njenemu govoru dala glasbeno podlago. Ustvarila sta remiks, ki je postal izjemen hit družbenih omrežij in nočnih klubov. Giorgia Meloni je z glasbeno uspešnico postala pop ikona ne le starejših fašističnih nostalgikov, ampak tudi milenijcev. Vsi, ki so napovedovali, da bodo za Brate Italije volili predvsem starejši državljani, so se opekli: Melonijevi so največ glasov nasuli volilci med 30 in 50 letom.

Očetu ni odpustila odhoda na Kanarske otoke

Kako je Melonijevi uspelo ustvariti zavidljiv življenjepis? Pri 31. letih je postala najmlajša ministrica v zgodovini italijanske republike, prva ženska voditeljica stranke in prva Italijanka na vrhu skupine Evropskih konservativcev in reformistov. Kot je ugotavljala v svoji avtobiografiji, sta se njen osebni revanšizem in potreba po potrditvi razvnela takoj zatem, ko je oče zapustil družino in odjadral na Kanarske otoke z ladjo s pomenljivim imenom Divji konj. “Ne spomnim se dneva, ko je odšel. Preprosto, ne spomnim se niti tega, da je kdaj živel z nami. Oče, ki izgine, je hujša rana kot oče, ki umre. V tem primeru lahko vsaj upaš, da te gleda z neba”. Francesco Meloni se je rodil na Sardiniji in delal kot računovodja v Rimu. Kot zapriseženi ateist je nasprotoval katoliškim sakramentom in ni dovolil, da bi hčerki Giorgio in dve leti starejšo Arianno ob rojstvu krstili. Punci sta bili krščeni šele pri šestih in osmih letih po vztrajanju don Guida, ki velja za Giorginega duhovnega očeta. Biološkemu očetu sta se hcerki odpovedali se kot najstnici, ceprav sta ga nekaj let obiskovali na Kanarskih otokih, kjer je odprl restavracijo. ”Ko je pred nekaj leti umrl, sem ostala ravnodušna. Jezna sem bila nase , ker ob novici nisem čutila ničesar. Šele takrat sem spoznala, kako globoka je črna luknja, v katero sem zakopala bolečino, da me oče ni nikoli ljubil.” Prav pomanjkanju očetovske ljubezni Melonijeva pripisuje razlog za svojo pretirano zahtevnost do same sebe, ostro samokritiko in neustavljivo potrebo po potrjevanju. “Imam veliko potrebo po sprejetju, predvsem v moškem okolju in stalno me preganja strah, da bom razočarala tiste, ki verjamejo vame.”

Velik mamin vpliv

Očitno je, da jo je grenka izkušnja z očetom oddaljila od idealov ateizma in jo potisnila v zavetje mame Anne, ki je bila moževo ideološko nasprotje. Zaprisežena katoličanka in desničarka. “Vse dolgujem moji mami. Ljubezen do knjig, radovednost, ponos, predanost delu in potrebo, da vedno govorim resnico”. Giorgia je po materi prevzela tudi globoko vernost. Kot pravi, se ni se nikoli tako jokala ob smrti nekoga, ki ga ni poznala, kot ob smrti papeža Woytile. Čeprav v svoji knjigi zatrjuje, da si nikoli ne bi dovolila kritizirati katoliških dostojanstvenikov, ji papež Frančišek ni blizu. “Ob njem se počutim kot izgubljena ovčica”.

Ne samo njena mama, tudi njena sestra je postavljena na piedestal. Pred rojstvom njene hčerke Ginevre je bila zanjo njena sestra Arianna najpomembnejša oseba v njenem življenju: “Je najboljši človek, ki sem jih kdaj spoznala. Ves dan imam službene telefonske pogovore, zato sem razvila odpor do telefonskih klicev. Edini človek, s katerim želim klepetati, je moja sestra. Skupaj sva dinamit.” Prav gotovo sta vnetljiv par. Prva leta, ko je družina živela še v prestižni soseski, sta se sestri šli tabornike, pustili prižgano svečo v svoji sobi in odšli v dnevno sobo, kjer sta gledali japonsko risanko Candy Candy. Stanovanje je medtem popopolnoma pogorelo. Sledila je selitev v revno delavsko sosesko Garbatello, kjer sta sestri spali na zložljivi postelji. Mati samohranilka hčerkama ni mogla nuditi udobja, ki so ga imeli ostali otroci. Giorgia se spominja medvrstniškega nasilja in posmehovanja zaradi neprimernih oblek in prekomerne teže. Zmerljivke, kot so debeluhinja, so jo pripravile do tega, da se je lotila diete in se še danes redno ukvarja s športom “Hvaležna sem tem neotesancem. Prav oni so me naučili, da so sovražniki koristni”.

Kritiki Melonijevi očitajo, da ima le srednješolsko izobrazbo in nima ekonomskih kompetenc. Ona jim odgovarja, da tekoče govori štiri jezike, da je maturo opravila z odliko in da je hotela študij nadaljevati na univerzi za prevajalstvo v Trstu, vendar za to doma ni bilo denarja. K družinskemu proračunu je prispevala na vse mogoče načine. Delala je kot varuška, branjevka na tržnici in natakarica. V lokalu Piper je sestavila koktejl, ki ga je zmešala iz petih žganih pijač in ga poimenovala Giorgia.

Medtem, ko Melonijeva na shodih vzklika v podporo tradicionalnim družinam in širi mračnjaške ideje o istospolnih parih, je o svojem zasebnem partnerstvu večinoma tiho. Njen partner Andrea Giambruno, s katerim ima šestletno hcerko Ginevro, je novinar pri TV hiši Mediaset. Spoznala sta se pred leti na snemanju oddaje. Kot po ustaljenem scenariju je tudi takrat prevzela pobudo, izbrskala njegovo telefonsko številko, mu napisala sporočilo in zmagala.

---