Fenomen košarkarjev in številke 22
Važno je sodelovati in ne zmagati. To je leta 1896 rekel oče modernih olimpijskih iger baron Pierre de Coubertin. To staro olimpijsko geslo ne velja za današnje čase, čeprav se še vedno delamo, da ima pomen. Medalje ostajajo v spominu, četrta mesta se objokujejo še nekaj dni, vse ostalo hitro utone v spominu ob poplavi nepomembnih instant novic in dogodkov. Sicer pa - stari Grki so že vedeli, saj so podeljevali nagrado samo za prvo mesto, s to razliko, da so lahko tekmovali le moški.
Številke z olimpijskih iger tako ostanejo v spominu sodelujočim, trenerskemu krogu, družinskim članom in le največjim športnim privržencem.
Kako omejiti številke v vse bolj nenasitnih proračunih iger, so skrbi prirediteljev v novem tisočletju, saj je kandidatov za organizacijo iger (še posebej zimskih) vse manj, vse več jih je iz držav vprašljive demokracije in vladavine prava, medtem ko v zahodnih liberalnih demokracijah ljudje vse bolj nasprotujejo potratnim dogodkom.
V Tokiu tekmuje približno 11.000 olimpijskih in 4400 paraolimpijskih športnikov iz 205 držav oziroma ozemelj.
Za zimske olimpijske igre 2022 sta bila kandidata le Peking in kazahstanski Almati. Za sedanje igre so bili v finalu trije kandidati - Madrid, Carigrad in Tokio, v prvem krogu pa še Rim, Doha in Baku. Za leto 2024 je bilo najprej pet kandidatov, nato so se umaknili Budimpešta, Hamburg in Rim, ostala sta le Pariz in Los Angeles. Za igre leta 2028 pa sploh ni bilo kandidata. Mednarodni olimpijski komite (MOK) je odločil, da Parizu dodeli igre leta 2024, Los Angelesu pa leta 2028. Američani so sicer na vsak način želeli igre leta 2024, nato pa so le sprejeli leto 2028. Los Angeles bo olimpijske igre gostil že tretjič.
Japonske preglavice
Čeprav so si prireditelji sedanjih iger, ki se prevešajo v zaključek in ki jih je koronska pandemija preložila za leto dni, močno prizadevali, da bi čim bolj oklestili stroške, nekatere številke še vedno vpijejo v nebo. Uradni proračun iger v Tokiu je 13 milijard evrov, vključuje tudi 2,1 milijarde evrov dodatnih stroškov zaradi preložitve olimpijskih bojev za leto dni ter strogih protikoronskih ukrepov, ki so jih prireditelji sprejeli v boju proti pandemiji. Toda pravi račun bi moral biti še višji. Japonska revizijska komisija je leta 2019 ocenila, da uradni proračun iger med letoma 2013 in 2018 ni upošteval skoraj devet milijard evrov državne porabe.
22 let štejejo tako Tadej Pogačar, Janja Garnbret. Kristjan Čeh in Luka Dončić, ki vsak v svojem športu veljajo za izstopajoče talente.
V Tokiu tekmuje približno 11.000 olimpijskih in 4400 paraolimpijskih športnikov, ki bodo na Japonsko pripotovali iz 205 držav oziroma ozemelj. Ti se merijo za olimpijska odličja in slavo; vse od 12-letne namiznoteniške igralke iz Sirije Hend Zaze do 66-letne avstralske olimpijke v konjeništvu Mary Hanne, za katero so bile to šeste OI.
Športnikom se je in se bo pridružilo še približno 50.000 trenerjev, podpornega osebja, uradnikov, članov MOK, predstavnikov medijev in ponudnikov medijskih storitev. Številka, predvsem pri medijih, je drastično nižja od prvotnih napovedi.
Prvič v olimpijski zgodovini imajo vsi športi na igrah tako moško kot žensko konkurenco. Na igrah je približno 49 odstotkov športnic, na paraolimpijskih igrah pa 40,5 odstotka, kar je novi rekord.
Prav tako je prvič v zgodovini iger MOK določil, da mora imeti vsaka reprezentanca, ki sodeluje na igrah, vsaj enega moškega in eno žensko.
30 let Slovenije, 30-letni slovenski dobitniki odličij
Slovenska odprava na igrah v individualnih športih šteje 42 članov, 12 je košarkarjev, skupno je torej na igrah 54 športnikov. Veliki tuji mediji so se pred igrami poigravali z napovedmi izkupička žlahtne kovine. To niso bila ugibanja v prazno, temveč so se mnogi oborožili z rezultatskimi izkupički zadnjega obdobja in na podlagi izračuna forme in rezultatov pripravili olimpijsko napoved. Ta je za slovensko delegacijo v najbolj optimistični varianti napovedala devet odličij, nobena pa manj od štirih, kolikor jih je Slovenija imela do današnjega dne, ko za odličje pleza Janja Garnbret, ki je bila v vseh napovedih označena kot favoritinja za naslov prve olimpijske prvakinje v športnem plezanju, športu, ki je v družini olimpijskih športov debitiral v Tokiu.
Iz slovenske perspektive je bilo v ožjem krogu za odličja osem, v širšem pa 12 športnikov. V ožjem krogu so bili: kajakašici na mirnih vodah v dvosedu Špela Ponomarenko-Janić (40 let) in Anja Osterman (28), na divjih vodah kajakaš Peter Kauzer (38) in kanuist Benjamin Savšek (34), judoistka Tina Trstenjak (31), plezalka Janja Garnbret (22), kolesarja Tadej Pogačar (22) in Primož Roglič (32) ter atlet, metalec diska Kristjan Čeh (22). V širši krog kandidatov za odličja so sodili še kajakašica Eva Terčelj (29), judoistka Anamari Velenšek (30), takewondist Ivan Trajković (30), strelka Živa Dvoršak ter posadka v jadralnem razredu 470 Tina Mrak (33) in Veronika Macarol (34).
Skupno so vsi kandidati za odličja šteli 455 let, povprečna starost štirih dobitnikov pa znaša 30,33 leta. Toliko, kolikor je stara samostojna Slovenija, kar je zanimiva igra številk. Vsi, z izjemo Garnbretove, so nastope že opravili. Izkupiček so štiri odličja, tako kot na zadnjih igrah v Riu.
Kaj nam lahko povedo številke? Da je starostni razpon med kandidati kar velik. Med 23. in 28. letom starosti ni bilo nikogar, ki bi sodil v krog kandidatov za odličja. Najstarejši med dobitniki medalj je Savšek, najmlajši pa Pogačar, ki je sicer izjemen kolesarski talent.
Številke nam še pravijo, da bi lahko večina med kandidati za odličja kariere lahko potegnila še do prihodnjih iger čez tri leta v Parizu. Lahko pa tudi, da so naši vrhunski športniki že relativno stari oziroma se pomikajo izven zrelih športnih let, ko je pri tekmovalcih moč pričakovati vrhunec forme.
Vrhunski čudežni otroci
Ne smemo pa pozabiti še enega žezla v ognju. Pred igrami niso bili uvrščeni med izrazite kandidate za odličja, a se je skozi tekmovanje izkazalo, da imamo prvič v zgodovini možnost osvojiti odličje v ekipnem športu, saj so košarkarji med štirimi najboljšimi na igrah. Če bi včeraj v polfinalu premagali francosko reprezentanco, bi imeli zagotovljeno najmanj srebrno odličje, po tesnem porazu pa imajo še eno priložnost jutri, ko se bodo z Avstralijo pomerili za olimpijski bron, kar bi bil še vedno izjemen dosežek.
In tu smo pri številki 22. Toliko let štejejo tako Pogačar, Garnbretova in Luka Dončić, ki vsak v svojem športu veljajo za izstopajoče talente. Prav toliko je star tudi Kristjan Čeh, ki je za las ostal brez odličja. Dončić je postal planetarna košarkarska zvezda, ki pozlati vse, česar se dotakne. Oziroma s svojim neizmernim optimizmom in na trenutke še deškim navdušenjem, ki na igrišču preide v zrele poteze, košarkarje vodi proti odličju, o čemer še pred nekaj tedni nihče ni niti sanjal. Z izjemo Dončića in deloma Vlatka Čančarja, ki ima 24 let, pa je preostali del reprezentance v tako imenovanih zrelih letih, kar pomeni, da imajo fantje za sabo že polno malho takih in drugačnih izkušenj, ki jih prinaša življenje poklicnega športnika. Razpon v letih ostalih članov ekipe je od 26 do 32 let, kolikor jih šteje Zoran Dragić.