ZAKAJ SMO TAKO NESAMOZAVESTNI, KO MORAMO SPREGOVORITI V TUJEM JEZIKU?

Jezik je sredstvo sporazumevanja. Je orodje, s katerim drugim sporočamo svoje misli, občutja, razmišljanje in s katerim izražamo svojo kulturo, vrednote in znanja. V maternem jeziku to počnemo podzavestno, ko pa moramo vse to prenesti v tuj jezik, lahko naletimo na oviro. Nov jezik je povsem nov teren, ki lahko močno načne našo samozavest. Ste se kdaj počutili, kot da niste vi, ko ste morali spregovoriti v tujem jeziku, in ste naleteli na blokado? Niste sami.

Strokovnjaki pravijo, da je učenje tujega jezika najbolj odvisno od tega, kaj se med samim procesom učenja dogaja v posamezniku in kakšna je dinamika med njim in učiteljem. Gradiva, tehnike poučevanja in analize jezika so tu sekundarnega pomena. Tega se pri LanguageSitterju® še kako zavedamo, zato se tudi tako močno oklepamo individualnega pristopa od prvega stika s posameznikom naprej. Kje so razlogi za nesamozavest in strah pred tujim jezikom?

“Najprej bi ponovil vse čase. Potem pa bo.”

Klasično poučevanje jezika, kot smo ga vajeni iz šol, temelji na slovnici, zato ni čudno, da veliko ljudi znanje jezika enači z znanjem slovnice. Ponavljanje slovnice in čakanje na dan, ko bomo predelali vsa slovnična poglavja, naš napredek in znanje le zavirata. Ta dan ne bo prišel. Razumeti moramo, da slovnica ni ločen del jezika, tako kot tudi besedišče ni poglavje zase. Slovnica in besedišče sta sestavna dela jezika in sta potemtakem prisotna v vsem, kar v tujem jeziku rečemo, preberemo, napišemo. Znanje jezika raje gradimo na že znanem, npr. na frazah, ki jih v tujem jeziku že uporabljamo in iz katerih lahko sami kadar koli in kjer koli izpeljemo tudi slovnično pravilo in nove besede. Gradnja na znanem in ustvarjanje povezav sta ključnega pomena za dobro znanje.

“Kaj pa, če se zmotim? Blamaža!”

Prepogosto se napakam pri uporabi tujega jezika izognemo tako, da enostavno ne rečemo nič. Ali so ljudje, ki nas obkrožajo, res tako zelo nesramni, da se nam bodo posmehovali in nas žalili, če bomo kaj narobe povedali, ali se ta strah skriva zgolj v naših glavah? Največji kritik smo po navadi mi sami. Od sebe zahtevamo popolnost na vseh področjih. Tu se lahko še enkrat navežemo na star blog, ko smo pisali o Valentinu Rossiju in njegovi angleščini. On je dirkač in na dirkališču od sebe upravičeno zahteva popolnost; ko pa je treba podati izjavo v angleščini, se s tem ne obremenjuje. Njegov cilj je prenesti svoje sporočilo v angleščini in to mu kljub napakam tudi uspe. In zato ga nihče nič manj ne ceni. Tudi vi ste strokovnjak na svojem področju, zato ni razloga, da bi se v tujem jeziku počutili kaj manj strokovno podkovani. Za začetek je pomembno, da svoje sporočilo uspešno prenesete kljub nekaterim jezikovnim napakam.

“Že v osnovni šoli mi je učitelj rekel, da sem nesposobna.”

Največ ljudi svojo frustracijo do tujega jezika nosi še iz časov obveznega šolanja. Učitelj ima resnično odgovorno vlogo v posameznikovem življenju in tega se morda premalo zavedamo. Kakor lahko dober učitelj v učencu prepozna potencial in ga v pravem trenutku spodbudi in pravilno usmeri, tako lahko slab učitelj z žaljenjem, posmehom in zaničevanjem v učencu povzroči nepopravljivo škodo. Žal se pogovori na temo jezika tako pogosto začnejo z: “Že v osnovni šoli …” Pomembno je, da se v takih primerih negativno izkušnjo poveže s točno določenim dogodkom ali osebo, ne pa z jezikom na splošno. Prav tako je treba ozavestiti, da ponoven začetek z učenjem jezika ne pomeni povratka v šolske klopi, še manj pa v podložno vlogo učenca. S tem v mislih pri LanguageSitterju® veliko pozornosti namenjamo prav vzdušju in pristopu na jezikovnih treningih. Tokrat gre za sodelovanje, ne za enosmerno podajanje znanja.

“Vse razumem, skupaj pa ne spravim niti enega stavka.”

Največja blokada se pokaže pri govoru v tujem jeziku. Pri govoru smo namreč najbolj “razgaljeni” – ne moremo se skrivati za slovarji, nimamo vklopljenega črkovalnika, ne moremo pogooglati besed in njihove uporabe. Pri govoru tako največ tvegamo in nevarnost za negativno reakcijo poslušalcev je največja. Ta blokada po navadi izvira iz neuporabe jezika. Samo pomislite, kolikokrat ste imeli v času šolanja priložnost govoriti v tujem jeziku. Manjka nam praksa. Govor – to, da sami sebe v tujem jeziku slišimo, da se z nekom v tem jeziku o nečem pogovarjamo – je nujno potreben, da si novo usvojeno znanje zapomnimo in napredujemo. Če ta del iz procesa učenja izpustimo, svoj napredek znatno upočasnimo, naše znanje pa začne prehajati iz aktivnega v pasivno. Ne smemo pozabiti, da si govor v živo lahko olajšamo z gestami in prijaznim nasmehom; prav nič ne bo narobe, če ob zagati sogovornika prijazno vprašamo za pomoč pri iskanju besed. Prav zato pri LanguageSitterju® toliko poudarjamo govor in nadgrajevanje znanja na že znanem. Osredotočamo se na celostno učenje jezika skozi praktično izkušnjo (pogovor v živo, prek Skypa, telefona, e-sporočil).

“Zakaj blokada le pri angleščini, špansko pa brez problema?”

Zanimivo je, da se blokada ne pojavi pri vseh jezikih. Po navadi se pojavi pri jezikih, za katere menimo, da bi jih morali znati, in če smo prepričani, da tudi sogovornik pričakuje, da jih obvladamo (po 8 letih angleščine v šoli pa ja znamo). Po drugi strani pa, ko so pričakovanja sogovornika glede našega znanja jezika zelo nizka ali jih sploh ni, z veseljem podelimo vsako besedo, ki jo v tistem jeziku znamo in smo hkrati tudi zelo sproščeni. To se po navadi zgodi pri bolj eksotičnih jezikih, ki se jih v šoli nismo učili. Prav zaradi te neobremenjenosti in izkoriščanju vsake priložnosti za vajo, pri teh jezikih znatno hitreje napredujemo.

“Kaj je res najhujše, kar se mi lahko zgodi?”

Vsakič, ko se izognemo situaciji, v kateri bi lahko vadili tuj jezik, zapravimo bogato priložnost, da nadgradimo svoje znanje. Poleg tega zamudimo tudi nova prijateljstva, poznanstva, poslovne priložnosti, zgodbe, izkušnje, znanja. Ko boste naslednjič pred tem, da obmolknete in predčasno zapustite zabavo, se vprašajte: “Kaj je res najhujše, kar se mi lahko zgodi, če spregovorim v tujem jeziku?” Posmeh sogovornika, sramota, konec sveta? Kar koli že je, zagotovo ni vredno, da ostanete neopazni in da vaše mnenje ni slišano. Trikrat vdihnite, preden se odločite za zasilni izhod. Tvegajte, saj le tako lahko napredujete.

Lahko pa nas tudi pokličete na 040 842 242 ali pišite na office@languagesitter.si in z veseljem vam bomo svetovali glede učenja tujega jezika. Našo redno ponudbo lahko preverite na www.languagesitter.si, ne spreglejte pa trenutne akcije HITRIH POLETNIH TEČAJEV, kjer lahko z intenzivnim delom v kratkem času napredujete hitreje. Do konca avgusta smo močno znižali cene.


Najbolj brano