Z obnovo “pumpe” v Klancu bodo pohiteli

Kdaj bo Občina Hrpelje-Kozina dobila denar oziroma odškodnino za del trase drugega železniškega tira, ki bo posegel tudi v krajinski park Beka, še ni znano. Krajani Klanca, ki nestrpno čakajo na odškodnino, s katero bodo obnovili staro vodno črpalko, pa bodo vztrajali, da se čim prej obnovi vsaj njena streha.

Železniška vodna črpalka v Klancu je tehnični spomenik. Na desnem poslopju se je udrla streha, ki jo bo občina kmalu obnovila, tako kot stroje nekdanje črpalke v njem. Dimnik so zaradi nevarnosti, da bi se zrušil,  znižali pred nekaj leti. 
  Foto: Lea Kalc Furlanič
Železniška vodna črpalka v Klancu je tehnični spomenik. Na desnem poslopju se je udrla streha, ki jo bo občina kmalu obnovila, tako kot stroje nekdanje črpalke v njem. Dimnik so zaradi nevarnosti, da bi se zrušil, znižali pred nekaj leti.  Foto: Lea Kalc Furlanič

KLANEC > “Jutri se bo sestal novi svet krajevne skupnosti Klanec, ki mu predseduje Milan Rudež , sam bom prisoten tudi zato, da novim članom posredujem vse informacije o naših prizadevanjih za obnovo objektov nekdanje železniške vodne črpalke v Klancu. Krajani smo namreč že pobarali občinsko upravo, da obnovi vsaj streho večje zgradbe, saj pušča in zato zgradba še hitreje propada,” nam je včeraj pojasnil dosedanji predsednik krajevne skupnosti Klanec Rado Bolčič.

Krajinski park obsega sotesko Glinščice z dolino Griže, ponornimi jamami pri Ocizli in arheološkimi lokacijami Lorencon oziroma Grad Vikumberg, Tabor nad Botačem (nepravilno tudi Grad nad Botačem) in Sela na Malem Krasu. Celotno območje je bilo za krajinski park razglašeno leta 1992.

Dejal je še, da so se v zadnjem letu prejšnjega mandata z vodstvom Občine Hrpelje-Kozina nekajkrat srečali na temo obnove klanške vodne črpalke (ta je tehnični spomenik), ki sodi v projekt obnov in oživitve tamkajšnjega krajinskega parka Beka, vendar je skupni imenovalec vsega seveda denar. “Vsakič so nas z občine odpravili s pojasnilom, da bo obnova vodne črpalke možna šele, ko bo občina začela črpati iz izravnalnih ukrepov za umeščanje dela drugega tira v krajinski park Beka oziroma dolino Glinščice,” je še povedal Bolčič.

“Na srečo je korak naprej občina storila vsaj s tem, da je pred par leti odkupila glavno stavbo naše 'pumpe'. Če jim bo uspelo še popraviti streho, da vse skupaj ne propade, bomo krajani zelo zadovoljni,” se še nadeja Bolčič.

Nova županja Saša Svetelšek Likavec odgovarja, da so se v občinski upravi že pogovarjali tudi o Klancu in Beki. “Seznanili smo se, da se je streha kamnitega objekta vodne črpalke udrla, v kratkem jo bomo sanirali in tudi zaščitili vse stroje črpalke, ki so zelo dragoceni in bodo zato po obnovi postali razstavni oziroma muzejski eksponati,” je včeraj za PN povedala nova županja.

Sporazum o zagotovitvi izravnalnih ukrepov na trasi drugega tira železniške proge na odseku Divača-Koper je julija meseca z resornima ministroma podpisal prejšnji župan Zvonko Benčič Midre, vendar na občini še nimajo določene časovnice za projekt, saj je niti država še nima za drugi tir. Občini iz izravnalnih ukrepov pripada 472.000 evrov, s čimer bi v krajinskem parku Beka uredili informacijski center prav v eni od stavb vodne črpalke, uredili in označili pešpoti za krajinski park ter predstavili krajinski park tudi v pisni obliki.

Bolčič še navede, da je nekdanja črpalka, od strojne opreme in zadrževalnika vode do vodnih bazenov v zelo slabem stanju. Vodo enega od bazenov sicer poleti krajani uporabljajo za zalivanje bližnjega sadovnjaka, vendar pa je vse zelo zaraščeno. Najbolj pa jih skrbi streha večje hiše. Ko jo bodo obnovili, bi lahko služil za mali tehnični muzej in druge kulturno-družabne dejavnosti, meni Bolčič. V manjšem poslopju, kjer je nekoč bival vzdrževalec, pa bo informacijski center s predstavitvijo kulturnih in naravnih vrednot parka Beka.

Črpalka je bila zgrajena po izgradnji železniških krakov Divača-Pula (leta1876) in Hrpelje-Kozina-Trst (leta 1887). Za potrebe železnice je delovala do leta 1970, nato za potrebe Ine do leta 1980. Vsebovala je dva zunanja vodohrana s prostorninama 6000 in 4500 kubičnih metrov vode. Oba sta se polnila iz nekoliko višje ležeče struge Glinščice. Črpalna postaja je služila tudi za polnjenje in pripravo vode v nekoliko višje ležečih filtrirnih vodohranih. Iz teh so nato s pomočjo parne črpalke (visokotlačna črpalka) transportirali vodo po 1369 metrov dolgem cevovodu v 90 metrov višje ležeče vodohrane s prostorninama ob železniški postaji na Kozini.

Likavec Svetelškova pa sklene, da se namerava kmalu pogovoriti z odgovornima ministrstvoma, kdaj lahko občina - glede na kolebanje države pri umeščanja drugega tira - čim prej udejanji sporazum o zagotovitvi izravnalnih ukrepov: “Morda pa lahko z našimi dejavnostmi že začnemo, izpeljemo javna naročila in vsaj kakšno fazo projekta,” se nadeja županja.

LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano