“Za svoje učence je dal srce in življenje”

Minulega decembra preminuli “Istrijan” Umberto Radojković, rojen v Taru leta 1934, je postal “pravi Piranež” in še zmeraj ostaja zelo živ kot pozitivna osebnost. Mnogi so se mu v nedeljo prišli poklonit na spominski koncert v križnem hodniku Minoritskega samostana.

Tako je Umberto Radojkovič julija 1992 skozi Dunaj popeljal 
Mladinski pihalni orkester KUD Karol Pahor Piran, ki je na 
tamkajšnjem festivalu osvojil drugo nagrado. Foto: Arhiv Pn
Tako je Umberto Radojkovič julija 1992 skozi Dunaj popeljal Mladinski pihalni orkester KUD Karol Pahor Piran, ki je na tamkajšnjem festivalu osvojil drugo nagrado. Foto: Arhiv Pn

PIRAN > “Sodil je v tedanjo generacijo učiteljev glasbene šole, ki so bili po mojem mnenju izjemni pedagogi in prekrasni ljudje. Svoje poslanstvo so opravljali z velikanskim idealizmom, energijo in ljubeznijo do glasbe,” je o Umbertu Radojkoviću povedal organizator dogodka, Pirančan Metod Tomac. Danes dolgoletni rogist Orkestra Slovenske filharmonije in pedagog na glasbenem konservatoriju v Ljubljani je z izvrstnimi glasbeniki počastil spomin na svojega dolgoletnega učitelja, ki je do upokojitve leta 1991 izkazoval pedagoško veličino kot učitelj trobil na piranski glasbeni šoli.

Radojković je uspel v mnogih različnih poklicih in interesnih dejavnostih. V mladosti je treniral boks, zatem ga je prevzela glasba, da se je lotil študija trobente v Trstu in Pulju ter doštudiral na glasbeni akademiji v Ljubljani. Ob in pred tem je opravljal poklic livarja, najprej v Pulju, nato v ladjedelnici v Portorožu.

Pedagoškemu poklicu je bil povsem predan, ustanovil in vodil je tudi Mladinski pihalni orkester KUD Karol Pahor v Piranu, s katerim je požel zavidljive uspehe. Bil pa je še trgovec, podjetnik, ribič, celo v filmih je igral. Za “gostilničarja” se baje ni označeval, čeprav je njegova “Cantina” v Piranu dobro poznana, tudi po turnirjih briškole in more na njegovo pobudo. Njegovo osebnost so zaznamovali istrska trma, delovna vnema, načelnost, izreden čut za pravičnost in poštenost, želja po novih znanjih, kot tudi vedrina, veseljačenje, srčnost.

Te značilnosti so ga oblikovale v izjemnega glasbenega pedagoga, ki je slovel po vsej Jugoslaviji, in še danes se ga marsikateri s spoštovanjem spominjajo. Ne samo, da je s svojimi učenci in komornimi skupinami zasedal najvišja mesta na tekmovanjih in dosegel izjemno veliko nagrad, okrog sto, pač pa je tudi vzgojil vrsto trobilcev, ki so se poklicno usmerili v glasbo. “Za svoje učence je dal srce in življenje,” pravi Radojkovićeva “šjora” Lidija, ki je ganjena spremljala koncert.

Kot strogega učitelja, polnega energije, ga pomni tudi Iztok Babnik, ravnatelj Glasbene šole Koper, sodelujoče pri promociji dogodka.

Na zelo kakovostnem koncertu so na povabilo Metoda Tomaca nastopili elitni trobilci iz osrednjih slovenskih orkestrov (Slovenske filharmonije, ljubljanske Opere, Slovenske vojske, RTV Slovenija) in nekaj odličnih dijakov iz ljubljanskega in mariborskega glasbenega konservatorija. Občinstvo jih je upravičeno nagradilo s stoječim aplavzom.

HELENA FILIPČIČ GARDINA


Najbolj brano