Cerar Idriji obljubil boljšo povezavo s Slovenijo

Predsednik vlade Miro Cerar se je v dopoldanski polovici včerajšnjega celodnevnega obiska v Idriji z vodstvoma korporacij Hidria in Kolektor pogovoril o njunih lanskih nadpovprečno rastočih rezultatih in pogumnih razvojnih načrtih. Izpostavil ju je kot zvezdi v gospodarski rasti države, pomembni za njeno utrditev na svetovnem zemljevidu. Obema in Idriji je obljubil hitrejšo infrastrukturno priključitev k Sloveniji.

Obisk v Kolektorju Foto: STA
Obisk v Kolektorju Foto: STA

SPODNJA IDRIJA, IDRIJA > > Prvaka Hidrie in Kolektorja Iztok Seljak in Radovan Bolko s sodelavci sta se premieru Miru Cerarju na včerajšnjem obisku v korporacijah lahko pohvalila z visoko lansko rastjo in obetavnimi letošnjimi načrti. Sočasno sta Cerarja seznanila, na katerih tehnoloških in ekonomskih področjih pričakujeta pomoč države za lažjo uresničitev načrtov. Obema bi zelo prav prišla tudi zanesljivejša infrastrukturna - zlasti edina obstoječa cestna povezava z Ljubljano.

Hidria se hitro razdolžuje

Obe korporaciji, trdno usidrani na globalnem gospodarskem zemljevidu, najpogostejša negotovost v “just in time” času čaka pred domačimi vrati oziroma pred že leto in pol zaprto glavno cesto proti Ljubljani. Cerar je napovedal pospešitev pravkar nastajajočih načrtov za obnovo te ceste.

Seljak je povedal, da Hidrii gospodarska rast omogoča nadpovprečno hitro razdolževanje. “Lani smo ob 215 milijonih evrov prometa ustvarili 26 milijonov evrov dobička pred davki. Najpomembneje pa je, da smo sklenili za 60 milijonov evrov novih poslov. Ker v prihodnjih treh letih prihajata v proizvodnjo dva doma razvita visokotehnološka proizvoda za avtomobilsko industrijo, pričakujemo podobno rast tudi v prihodnje. Leta 2025, ko se nadejamo tretjine električnih vozil, naj bi presegli pol milijona evrov prihodkov,” je povedal Seljak.

To vsoto, torej pol milijona prihodkov, je koncern Kolektor prvič presegel lani. “Ustvarili smo tudi 60 milijonov evrov dobička pred davki. Letos naj bi segli do 570 milijonov evrov prihodkov. Če nam bo uspelo uresničiti pogumnejši načrt, pa bomo presegli 600 milijonov evrov celotnega prihodka,” je povedal prvi mož Kolektorja Stojan Petrič.

Kolektor v akvizicije, Hidria povišuje razvojna vlaganja

“Omenjeni načrt se nanaša na akvizicijo. Imena družbe, ki jo želimo kupiti, še ne moremo izdati. Na tej poti smo uspešni. ETRA, odličen nakup, izstopa z odličnimi poslovnimi rezultati. Najbolj profitabilna pa ostaja domača družba Sikom,” je dodal izvršni direktor Kolektorja Radovan Bolko.

Ker lepo raste tudi koncernovo, sicer največje slovensko gradbeno podjetje Koling, je Bolko poudaril: “Koling in slovensko gradbeništvo sta sposobna uresničiti vse največje načrtovane infrastrukturne naložbe v Sloveniji. Ob gradnji drugega železniškega tira proti Kopru tudi širitev karavanškega predora in gradnjo tretje cestne razvojne osi.”

Obe korporaciji stavita na zeleno, visokotehnološko prihodnost in razvoj novih produktov. Hidria predvsem na slednje. “Hidria je v minulih petih letih v visokotehnološko opremo vložila sto milijonov evrov, v prihodnjih petih letih pa načrtujemo vložiti še 110 milijonov evrov,” je povedal Seljak.

Obe korporaciji - Hidria s približno 2000, Kolektor pa z več kot 3000 zaposlenimi - naj bi letos zaposlili vsaka po sto, predvsem visoko izobraženih delavcev.

Za plačno razbremenitev strokovnjakov

Cerar si je v obeh korporacijah ogledal inovativna centra, ki sta usmerjena v digitalne tehnologije prihodnje zelene mobilnosti. V obeh so mu položili na srce, naj država končno razbremeni delo, predvsem plače strokovnjakov.

Hidrii bi prav prišla pomoč države pri načrtovani opremi avtoceste od Ljubljane do Makedonije z električnimi polnilci za avtomobile - Zelena Balkanika, Kolektorju pa pri načrtovanih infrastrukturnih naložbah.

Cerar ni veliko obljubljal, je pa obema čestital za visoko rast in tehnološki razvoj. “Hidria in Kolektor sta nas že pred leti postavili na svetovni gospodarski zemljevid. Z njima se bomo v svetu lažje utrdili kot digitalna država v zelenem okolju. To je smer, ki jo država podpira. Ker si želimo tudi čim večjo zaposlenost, gospodarstvu vračamo vajeništvo,” je povedal Cerar.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano