Zakaj Italija lahko, Slovenija pa ne?
Pisma bralcev
27. 09. 2018, 12.23
, posodobljeno: 04. 07. 2019, 13.32
Veliko število prebivalcev Občine Hrpelje-Kozina je v dostojanstvenem prehajanju ceste, na prehodu pred občinsko stavbo, izrazilo svoj protest proti nevzdržnim razmeram ob tranzitu težkih tovornjakov. V oddaji Odmevi, 21. septembra, je bil prikazan problem tranzitnega prometa tovornjakov na cestnih odsekih Jelšane-Postojna in Starod-Kozina. Probleme na odseku Starod-Kozina, kjer prebivam, zelo dobro poznam. V oddaji sta sodelovala predstavnika obeh civilnih iniciativ z obeh cestnih odsekov in glavna direktorica direktorata za kopenski promet Darja Kocjan. Nekatere trditve gospe Kocjan zaslužijo posebno pozornost zato jih navajam.
Citiram: “Večinoma gre za tovorni promet, ki ima izvor in ponor na Reki in osrednji Sloveniji in potem naprej v Italiji.” Ta trditev nima realnih podlag. Tovornjaki, ki prihajajo z Reke in njene okolice, so na naših cestah že desetletja in niso bili moteči, saj je njihovo število relativno majhno. Tovornjaki ki prihajajo iz Madžarske, Poljske, Romunije, Bolgarije, Srbije, BiH in severa Hrvaške pa so povzročitelji težav. Ti tovornjaki prihajajo po avtocesti Beograd-Zagreb in po avtocesti s severa Hrvaške proti Zagrebu. Ko dosežejo Zagreb in so namenjeni v Italijo, imajo na razpolago dve cestni varianti, Zagreb-Ljubljana-Fernetiči ali Zagreb-Reka-Kozina-Fernetiči. Če izberejo prvo, ki je 21 km krajša in bistveno hitrejša, vendar za 60 evrov dražja, ker uporabljajo slovenski avtocestni križ, se z izbiro druge variante temu izognejo in prečkajo Slovenijo med Starodom in Kozino po stari glavni cesti.
Ta razlika v plačilu cestnine je edini pravi vzrok za povečanje tranzitnega tovornega prometa na naši cesti. Glede izjave gospe Kocjan, da je to pomemben prevozniški koridor, pa moram povedati, da se ne strinjam, ker do vstopa Hrvaške v EU ni bilo tujih tranzitnih tovornjakov, ampak le lokalni, kar vključuje tudi Reko z okolico.
Izbira uporabe avtoceste od Obrežja preko Ljubljane do Fernetičev reši vse probleme na naši cesti, vse ostalo je “mlatenje prazne slame”.
Živ dokaz, da je možno omejiti tovorni promet iz omenjenih držav, je omejitev tovornega prometa na cesti Pesek-Trst na 7,5 tone razen lokalnega prometa. Italija je lani zaprla omenjeno cesto za tovorni promet. Glede na to, da smo v EU tako Slovenija kot Italija, se sprašujem, zakaj Italija lahko to naredi, Slovenija pa ne.
Ciril Kastelic, Povžane