Trudimo se za ustrezno obravnavo vseh pacientov
Zdravniki družinske medicine smo že od vsega začetka prva linija obrambe proti novemu korona virusu. Ob spremljanju situacije, ki se je dogajala v Lombardiji, smo se zlasti na Primorskem aktivirali že teden dni prej kot so v centralni Sloveniji resno pomislili na ogroženost Slovencev.
Ves čas smo se držali navodil NIJZ in infektologov in glede na to, da sta bili obe primorski regiji do pred nekaj dnevi najbolj varni področji v državi, smo se kar dobro odrezali. In to ne zato, ker bi se tresli od strahu, kaj bo z nami osebno, ampak, ker smo imeli pred očmi situacijo, ki se je dogajala v sosednji Italiji in prav nič nismo želeli, da bi se našim pacientom zgodilo isto.
V ambulantah družinske medicine - namerno bom govorila o njih in ne o covid ambulanti in ne o urgentnem centru, kjer zaradi višje starosti ne delam več - se trudimo, da bi ustrezno obravnavali vse paciente. Za res nujne je največkrat najbolj primerno, da se oglasijo naravnost v urgentnem centru, malo manj nujne pa še vedno obravnavamo mi in jih pošljemo dalje, če je to potrebno.
Žal smo se morali vsi navaditi na drugačen način dela zaradi epidemije. Verjemite mi, da je tudi meni mnogo laže obravnavati bolnika osebno - hitreje je, bolj strokovno, na vsak način lažje. Na srečo večino svojih pacientov poznam po letih dela v ambulanti, zato vem, kako reagirajo in že po telefonu laže presodim, kako resna je situacija. Na testiranje pošljem le tiste, ki kažejo znake, po katerih menim, da bi lahko šlo za covid-19. Če mislim, da je stanje resno, jih naročim na pregled v covid ambulanti, kjer jih pregleda zdravnik v polni opremi.
Torej ni res, da v nujnih primerih ne pridejo do pregleda pri zdravniku. Vse druge pa naročamo v ambulanto na pregled enako kot pred covid dobo. Naročanje se vrši po elektronski pošti in po telefonu. Na elektronsko pošto striktno odgovarjamo - razen ko smo bili na dopustu - praviloma še isti dan. Vendar ta način ni primeren za nič drugega kakor za naročanje obiska, recepta ali napotnice, pa čeprav bi nekateri radi opravili tudi pregled po tej poti. Poglavje zase so telefoni.
Čeprav pacienti menijo, da se ne oglašamo na telefon, temu ni tako. Ne oglasimo se samo, če imamo drugo delo - na primer sestra opravlja prevezo, daje injekcijo. Pa še takrat praviloma vrne klic. Ugotovili pa smo tudi, da nekateri pacienti kličejo izven rednega delovnega časa; zadnji čas pa je “moderno”, da pozvonijo le enkrat in potem čakajo, da vrnemo klic - zakaj tako, nam je jasno. Sestra preveže klic zdravniku, če je potreben posvet z njim. A to velikokrat pomeni, da med pregledom enega pacienta odgovorim še na dva klica po telefonu. To je sporno etično in strokovno, a drugače ne gre.
Že dolgo predlagamo rešitve, ki bi olajšale dostopnost po telefonu - ena od njih je, da bi dobili še pol medicinske sestre na tim, druga, da bi organizirali centralno službo, ki bi sprejemala klice - a vse naleti na gluha ušesa. Stanje, ki je bilo slabo pred dobo covida, je zdaj le še slabše.
Je pa še nekaj, kar bi izboljšalo situacijo. Statistika kaže, da je 30 odstotkov klicev nepotrebnih. To so klici za naročanje receptov in napotnic, ki so še veljavni ali jih je že napisal napotni specialist, pa tudi napotnic, ki so pretekle, ker se bolnik ni naročil. Pa vprašanja, ali je recept že napisan, čeprav je bilo rečeno, da bo naslednji dan. In podobno. Pomislite - 30 odstotkov manj klicev bi bilo in s tem dosti boljša dostopnost. Pa še nekaj: če telefon piska zasedeno, ni odložena slušalka, temveč govorimo s pacientom.
Ne pozabimo - ko ščitimo sebe, ščitimo paciente. Če zboli le en član tima družinske medicine to pomeni da ni več zdravnika za 2000 ljudi. In to najmanj za deset dni, lahko pa tudi za dva meseca. Nadomestnih zdravnikov ni - vsi smo na meji zmogljivosti.
Nika Ahačič-Srednik, zdravnica specialistka družinske medicine iz ZD Nova Gorica