Spremembe Zakona o delovnih razmerjih

V Sloveniji sta sedaj v obravnavi dva posega v Zakon o delovnih razmerjih. Najprej bi delovno zakonodajo z zamudo uskladili z Direktivo EU (2019/1152), na osnovi katere bi morale države članice Evropske unije uskladiti svojo zakonodajo do avgusta 2022.

Evropska delovna zakonodaja se uresničuje znotraj evrske paradigme, kjer ima trg dela nalogo urejati tržno konkurenco (tudi z zagotavljanjem določenega odstotka brezposelnosti). Ta mehanizem, poznan kot “notranje razvrednotenje valute”, zagotavlja, da vsaka država članica uokviri višino plač v mejah svoje konkurenčnosti: država z višjo produktivnostjo ima lahko višje plače, država z nižjo produktivnostjo pa nižje. Ali Slovenija izpolnjuje pogoje za uresničevanje predlaganih predlogov?

Od leta 2019, ko je bila ta direktiva sprejeta, so se razmere v svetovnem in tako tudi v slovenskem gospodarstvu bistveno spremenile. Soočamo se z inflacijo, za brzdaje katere so (nelogično) ubrali pot višanja obrestnih mer, kar obremenjujoče deluje na gospodarstva članic. Poleg tega, da se že dolgo sluti krhkost svetovnega finančnega sistema, se v EU obetajo novi varčevalni ukrepi, ki so jih ukinili le za obdobje pandemije. S pospešenimi koraki se tudi uresničuje deindustrializacija EU, kar bo zajelo tudi Slovenijo.

Zato vprašaje, kako se naša država sooča in pripravlja na omejene spremembe. Prav gotovo bodo le-te nepredvidljivih razsežnosti. Predlogi spremembe Zakona o delovnih razmerjih v tem trenutku zvenijo omamno in, bi lahko rekli, tudi zavajajoče (redna zaposlitev po šestih mesecih, dodatek za sobotno delo, božičnica, oskrbovalni dopust, možnost 30-urnega polega delavnika, regulacija agencijskega dela). Delavcem dajejo občutek varne plovbe, medtem ko se pluje proti prihajajočemu hudemu orkanu in na ladji (EU), ki ima sistemske napake v njenem pogonu.

ČRT TAVŠ, Koper


Pišite nam


Najbolj brano