Solkanska občina

V sredo, 25. aprila 2018, ob jutranji kavi, ste mi z velikim naslovom na prvi strani “Solkanci bi se radi odcepili od Nove Gorice” kar pošteno dvignili pritisk, saj sem eden od tistih Solkancev (in gotovo ne edini), ki pa nismo za novo solkansko občino. Zato takoj na začetku moja kritika samemu naslovu, bolj primerno bi se glasil “Nekateri Solkanci bi se odcepili ...”, sam članek pa bi bil še bolj zanimiv, če bi še z imenom in priimkom našteli, kdo so. Seveda me je pomirjujoč in razlagalen ton glavnega članka na sedmi strani pomiril, a sem se kljub temu odločil, da svoje stališče do teh pobud tudi pisno predstavim.

Zakaj sem proti novi občini?

Ker verjamem, da je le v slogi moč, da smo tako v Sloveniji kot na Goriškem že preveč razdrobljeni na skoraj neobstojne delce, da nas drži skupaj le še škodoželjnost in nevoščljivost, da za večje in pomembne projekte, ki bi nas popeljali v boljše čase, enostavno nimamo več dovolj moči. Nadaljnje drobljenje bi tako stanje le še pripeljalo do dokončnega konca.

Ker Solkan enostavno ne izpolnjuje pogojev za uspešen samostojen razvoj, glede tega si nekateri namenoma zatiskajo oči. Naj postrežem s konkretnimi podatki: Solkan (skupaj s Sveto Goro) je imel po uradnih statističnih podatkih leta 2017 3166 prebivalcev, pred desetimi leti pa 3443, v tem času se je torej zmanjšal za deset odstotkov. Še slabši so podatki o starostni strukturi, saj je otrok (do 14. leta starosti) v Solkanu le 13 odstotkov, medtem ko jih je v občini in Sloveniji 15 odstotkov; prebivalcev starejših od 65 let je v Solkanu 25 odstotkov, v občini 22 odstotkov, v Sloveniji, ki velja za nevarno postarano državo, pa le 19 odstotkov. V Solkanu se letno rodi v povprečju 28 otrok, od tega se jih vpiše v solkansko osnovno šolo, po pripovedovanju njenega ravnatelja, le okrog polovica. To pomeni, da solkanska šola, nekoč center naselja, sploh ni več solkanska, vezi se nevarno trgajo. Solkan skoraj nima več delovnih mest, tu ni nobenega večjega podjetja, na tem področju se sploh ne moremo primerjati z, n.pr., Šempetrom, ki je iz bivše občine odnesel njen najvitalnejši in najbogatejši del.

In ker, če smo objektivni, moramo priznati, da je Solkan kljub nezadovoljstvu z novogoriško občino po letu 2000 le dosegel vrsto pomembnih pridobitev, seveda s prizadevanjem KS, a tudi z veliko finančno in organizacijsko podporo občine. Naj naštejem le nekatere: ureditev obeh trgov ob 1000-letnici Solkana, ureditev kanalizacije in Soške ceste do pokopališča na severnem koncu Solkana, kajak center, kotalkališče, kanalizacijo in celovito ureditev Ulice Milojke Štrukelj, solkansko obvoznico, (začasno) prometno ureditev glavne ulice, ureditev okolice solkanskega mosta, novo železniško postajališče, in še bi lahko našteval. Dvomim, da bi lahko samostojna občina s svojim proračunom in organizacijsko strukturo, potem ko bi pokrila vse zakonske obveznosti do šole, vrtcev vzdrževanja cest itd., lahko udejanjila vse to.

To sem našteval le zaradi objektivne slike, ne pa, ker bi hotel biti advokat mestne občine, saj z njenim odnosom do Solkana tudi jaz nisem zadovoljen. Solkan si zasluži več, saj je v sedemdesetletni zgodovini Nove Gorice samo izgubljal, od svojih polj do dejavnosti in bogatega življenja, celo prebivalcev. Nova Gorica je dolžna Solkanu vsaj nekaj vrniti tudi zaradi tega, ker je še vedno najžlahtnejši del mestnega območja, nanj bi morali biti vsi ponosni, moral bi biti novogoriški Grinzing ali stara Ljubljana, ne pa (še vedno) od prometa devastirano naselje. Da ni, je gotovo kriva tudi ne najboljša komunikacija med našo KS in občino, razlogi za to pa so po mojem mnenju na obeh straneh, za naše projekte in cilje bi se morali bolj izpostaviti, se zanje uspešneje boriti, na občini pa bi morali imeti bolj prožne sogovornike, z večjim posluhom in spoštovanjem do lokalnih potreb.

Zato predlagam, da namesto da se ukvarjamo z ustavljanjem nove občine, poiščemo načine, kako odnose z občino postaviti na nove temelje in zagotoviti, da se bodo naši projekti v medsebojnem soglasju čim prej udejanjili. Smo pred občinskimi volitvami, vprašajmo se, kdo nas bo naslednja štiri leta zastopal v mestnem svetu, kako bo sestavljen svet naše KS. Menim, da bi se moral iniciativni odbor, namesto z ustanavljanjem nove občine, raje posvetiti iskanju takih kandidatov za svetnike v mestnem svetu, ki bodo, ne glede na listo ali stranko, znali zastopati interese Solkana; za svet KS pa predlagati listo takih kandidatov, ki bodo čutili Solkan, z njim živeli in bili pripravljeni zanj tudi delati. Če bomo imeli prave ljudi na pravem mestu, bomo gotovo potrebe in načrte Solkana lahko udejanjali tudi v sedanji občini.

TOMAŽ VUGA


Pišite nam


Najbolj brano