Korona
Kot strela z jasnega je letos udarila pandemija in v trenutku spremenila življenje celemu svetu. Nobena vojna, nobena kriza, noben vladni dekret ni v tako kratkem času naredil toliko sprememb in razgalil vso našo bedo.
Ob razglasitvi pandemije so strokovnjaki ugotovili možnost širjenja okužb, zato je naša vrla vlada takoj izdala množico zakonov, priporočil in prepovedi, da bi se zajezilo zlo. Slovenci smo dokazali, da smo poslušni in smo se strogo držali predpisanih navodil in prepovedi. Toda že takoj od začetka je bilo jasno, da se naša družba deli na tiste “tam zgoraj”, ki se jim ni treba držati pravil in nas ostale. Ukrepi so dosledno veljali samo za običajne državljane.
Ob pojavu okužb v domovih za starejše pa se je razkrila žalostna resnica o kategoriji državljanov, ki so že odpisani in se zanje ne splača poskrbeti. Tako je v naši mali podalpski deželici bilo kar osemdeset odstotkov vseh umrlih za to nadlogo prav iz domov za ostarele.
V Sloveniji je že desetletja premalo domov za ostarele, vsi obstoječi pa so prostorsko in kadrovsko neprimerni za boj proti tej nesreči. Skrajno neprimeren, žaljiv in podcenjevalni odnos pa se kaže te dni, ko te starostnike želijo strpati v kontejnerje. Sedaj pred zimo naj bi ti nesrečniki bivali v bivalnikih, ko pa je nešteto hotelov zaprtih in ti imajo neprimerno boljše pogoje bivanja in oskrbe. Tudi ekonomska računica nam pove, da bi bilo mnogo ceneje, udobneje in vsekakor spoštljivejše do generacije, ki je svoje oddelala ter gradila in zgradila vse to, kar imamo.
Ob pojavu pandemije so nas zaprli, določili, kdaj lahko gremo v trgovino in prepovedali prehajanje občinskih meja. Tudi obnašanje zunaj štirih sten lastnega stanovanja je bilo natančno določeno. In smo se držali. Narava nam je bila hvaležna. Ni bilo lahko delati od doma, študirati od doma, pa delo z osnovnošolci, šolo na daljavo in podobno. Toda smo preživeli. Občinske meje so bile zaprte, državne meje so bile zaprte bolj kot med vojno.
Potem je prišlo kratkotrajno olajšanje, ko se je ta mali nadležnež potuhnil in življenje se je začelo znova. Toda kmalu se je ta mala nadloga spet pojavila. Toda tokrat so bila navodila pristojnih bolj zmedena in nedorečena. Stroka zagovarja strožji pristop, vlada pa milejšega. Strokovna navodila so si diametralno nasprotna. Vladni govorec odsvetuje dopustovanje na Hrvaškem in se oglaša z otoka Krk. Vidni epidemiolog svari s Korčule. Hrvatom svetujemo previdnost pri organizaciji množičnih zabav, a se ti na to požvižgajo. Prepovedano je zborovanje nad petsto udeleženci, pa se na Brezju zbere tri tisoč ljudi.
Kljub bonom, ki jih je pripravila vlada za pomoč našemu turizmu, Slovenci množično hitijo na Hrvaško, kjer jih je celo več kot pretekla leta. Turistični boni so pravilna rešitev. Razširiti bi morali njihovo uporabo in pripraviti naše turistične delavce, da sprejmejo naše ljudi. Naša obala je bila nepripravljena na naval domačih gostov. Hoteli zaprti, plaže in kampi prenatrpani. V Ankaranu od petka do torka ni deloval bankomat, pošta in banka sta bili cel vikend zaprti, a turistov ko listja in trave. Ko bi boni delovali in bi se turistični delavci organizirali, bi si upal predlagati celo, da se regres za letni dopust izplača v bonih in s tem izkoristi doma in ne v tujini.
Zoran Markuža, Ankaran