Končna odločitev je na strani zunanjega ministrstva
V polemiki okoli napotitve začasnega odpravnika poslov slovenskega veleposlaništva v Kijev je preveč odvečnih vprašanj. Ministrstvo za zunanje zadeve se je tako odločilo. Nikomur ni mogoče ukazati, naj se poda na nevarno vojno območje. Pristanek na opravljanje visoke diplomatske funkcije na takšnem območju je stvar odločitve posamezne osebe, njenega poguma in zavedanja, v kakšne razmere se podaja. Tako lahko rečem iz lastne izkušnje. Kot prvi slovenski veleposlanik sem odšel na dolžnost v državo, kjer je divjala krvava vojna. Seveda je to dejstvo izzvalo zanimanje slovenske javnosti. 12. marca 1995 sem predal predsedniku predsedstva Bosne in Hercegovine poverilno pismo predsednika republike in zunanjega ministra, v katerem sta ga obvestila o mojem imenovanju za veleposlanika v Sarajevu. Dejanje se je odvijalo v nenavadnih okoliščinah. Kljub konec decembra 1994 podpisanemu premirju je tistega dne vladalo v Sarajevu peklensko stanje. Odmevale so eksplozije granat, nebo so parali rafali, zavijanje siren je klicalo ljudi v zaklonišča. Po cestah so krožila bojna vozila Unproforja, mednarodnih mirovnih sil Organizacije združenih narodov. S težkimi razmerami v obleganem mestu sem se soočil že leta 1994, ko sem organiziral evakuacijo sarajevskih Slovencev.
Potovanja v Bosno so bila rizična. Nekoč sem ponoči potoval v Sarajevo čez planino Igman. Šofer je na vozilu odvil žarnice in del poti vozil v lunini svetlobi, ker so bile v bližini vojaške postojanke bosanskih Srbov. Po koncu vožnje je bilo treba skozi tunel pod sarajevskim letališčem. Preživel sem streljanje na avtomobil, v katerem se se peljal, čeprav je imel diplomatske oznake. Na srečo je bil oklopni. V mestu so predstavljali veliko nevarnost napadalčevi ostrostrelci, ki so pobijali ljudi.
Na vojnem območju nikoli ne veš, kje in kdaj jo boš skupil. Sarajevčani so govorili, da vztrajajo v obkoljenem mestu najbolj pogumni veleposlaniki in odpravniki poslov.
Prisotnost tujega diplomata visokega ranga med vojno ni pomembna samo za vzpostavljanje stikov, spremljanje vojnih in družbenih razmer od blizu, za konzularno in človekoljubno dejavnost. Njegova prisotnost je zelo koristna, saj lahko že v času vojne navezuje stike za sodelovanje držav po vojni, še posebej pri obnovi. O udeležbi slovenskih gospodarskih in drugih dejavnikov pri obnovi porušene Bosne in Hercegovine sem govoril z najvišjimi predstavniki bosansko-hercegovske države. Že junija 1995 sem se udeležil mednarodne konference na Dunaju, posvečene obnovi Sarajeva.
DRAGO MIROŠIČ, izredni in pooblaščeni veleposlanik RS v BiH 1995-2000.