Zlato brez leska

Zgražanje zaradi zlatega znaka civilne zaščite, ki ga je komisija uprave za zaščito in reševanje letos namenila nekdanjemu predsedniku izolskih gasilcev, je odprlo novo fronto moralnega čiščenja naše družbe. Po doslej največji občutljivosti javnosti za nečedne posle politikov, ki odhajajo zaradi brezvestnega metanja javnega denarja skozi okno ali zaradi povsem običajnega ukradenega sendviča, je primer Barut pokazal, da so krvavi pod kožo tudi tisti, ki rešujejo ljudi in njihovo premoženje.

Kaj je namreč bolj nečednega od nekoga, ki za svoje užitke in zasebne potrebe troši denar, s katerim bi lahko gasilci kupili nove čelade, dihalne naprave, morda kakšno opremo za avto, da bi lahko hitreje in bolje pomagali ljudem v stiski? Ampak žal se pač zgodi tudi kaj takega. Nekatere pri tem ujamejo in jih pribijejo na križ, mnogi se verjetno tiho izmažejo. Le v domači gostilni potem marsikomu ne morejo pogledati v oči. In življenje teče naprej.

Kaj je bolj nečednega od nekoga, ki za svoje zasebne potrebe troši denar, s katerim bi lahko gasilci kupili nove čelade?

Najmanj brezbrižno pa je zato ravnanje tistih, ki na tem področju za razne nagrade predlagajo moralno sporne ljudi. Da v sistemu zaščite in reševanja, katerega hrbtenico tvori na tisoče prostovoljnih gasilcev, ki puščajo doma družine podnevi in ponoči ter za skromen “hvala” hitijo na pomoč, prejme priznanje človek, ki so ga nagnali iz njegovega matičnega društva, ker je neupravičeno porabil skoraj 40.000 evrov.

Sicer pa že uveljavljen sistem nagrajevanja civilne zaščite žal ponuja številne možnosti, da priznanja prejmejo ljudje, ki niso storili ničesar izstopajočega. Prejemnike nagrad predlagajo s terena, komisija pa samo preveri formalnosti in predlog potrdi. Medtem ko v policiji letno podelijo kakšnih 20 medalj, jih civilna zaščita raztrosi nekaj sto. Letos je bilo nagrajencev kar 264. Od prostovoljcev do občinskih uradnikov, ki za svoje delo prejemajo plačo.

V času, ko postaja družba zelo občutljiva za vsa nečedna dejanja, bi morala biti civilna zaščita prva, ki bi standarde svojih priznanj zaostrila do najvišjih kriterijev. Da zlati, srebrni in bronasti znaki že po dnevu ali dveh ne bi izgubljali svojega leska. In da priznanja ne bi bila več samoumevna. Pa da ne bo očitkov: tudi podpisani že skoraj 20 let nosi uniformo civilne zaščite.

---

---