Zamujena leta
Dlje kot bomo gledali stran in pustili, da se težave razraščajo, težje jih bomo rešili. To velja na vseh področjih življenja, seveda pa tudi za težave, ki jih ljudem povzroča neučinkovita državna politika.
Uvajanje sistema, ki bi starostnikom omogočil dostojno staranje brez strahu, da bodo, če bodo obnemogli, komu v breme, je bilo pred več kot desetletjem izziv. Takrat je bil zadnji čas, da bi se enakomerno po vsej državi razvile različne oblike deinstitucionalizirane obravnave, dnevni centri, pomoč na domu, manjše bivalne skupnosti ... Domovi za starostnike bi bili namenjeni le najbolj obnemoglim med nami, tistim, ki potrebujejo negovalni ali varovani oddelek. Zgodilo se je le to, da je država nehala graditi nove domove za starejše. Presodila je, da je postelj dovolj že v obstoječih, če bi z drugimi storitvami starostnikom podaljšali bivanje v domačem okolju. A ta scenarij se ne uresničuje, kot bi si želeli. Zakon, ki bi uvedel tudi zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, različne vlade pripravljajo že več kot 15 let.
Novo leto prinaša nove obete, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi ugledal luč sveta že zelo kmalu.
Do dneva današnjega je postalo tudi največjim optimistom jasno, da je pisanje tega zakona enako trd oreh kot zdravstvena reforma. Tisti hip, ko bo ministrstvo za zdravje v osnutku zakona o dolgotrajni oskrbi ljudem razkrilo, koliko bi plačevali za novo zavarovanje, bo zakon morda postal mlinski kamen okrog vratu aktualne vlade. Slovencu bo težko dopovedati, da takšen sistem deluje v vseh tistih evropskih državah, po katerih se z zavistjo oziramo, in da bo tisti, ki bo vse življenje plačeval zavarovanje za dolgotrajno oskrbo, na koncu pa ne bo rabil nobene od storitev iz tega naslova, lahko le presrečen in hvaležen za svojo vitalnost.
Novo leto prinaša nove obete, da bo zakon ugledal luč sveta že zelo kmalu. Še prej pa bo treba požreti še eno spoznanje, da sistem, kjer ni sistema, povečuje stiske starostnikov in njihovih svojcev. Višji stroški dela zaradi povišanja minimalne plače in izločitve dodatkov iz nje se bodo prevalili na pleča uporabnikov.
Seznam čakajočih, ki nujno potrebujejo posteljo v domu in so zanjo pripravljeni plačati karkoli, pa je medtem iz dneva v dan daljši. Zamujenih let, ko država ni ukrepala, lokalne skupnosti pa so različno učinkovito gradile svoje sisteme pomoči, ni mogoče kar nadoknaditi, tudi če bi jutri dobili idealni zakon o dolgotrajni oskrbi.