Vsi odtenki varnosti

Danes bodo množice otrok po poletnem odklopu ponovno oziroma prvič vstopile v hrame učenosti. Kot običajno bodo nad varnostjo otrok v okolici osnovnih šol bdeli policisti in redarji, pa prostovoljci, none in nonoti. Starši, tudi tisti najbolj zasedeni, si bodo vzeli kakšno urico za svoje potomce ...

Šolska evforija bo trajala nekaj dni, kvečjemu do sredine septembra, ko bodo starši v neposredni bližini šol ponovno parkirali vsevprek in ne bodo več pozorni na to, koliko kaže števec hitrosti ... Policisti in redarji bodo svoje sile preusmerili v druge obveznosti, na najmlajše z rumenimi rutkami bodo ljudje še nekoliko pozorni, vsi ostali pa se bodo nekako “izgubili” v vsakdanjem živžavu.

Otroke lahko ob vstopanju v neznani svet zanese v to ali ono smer, saj so zelo dojemljivi za različne vplive.

Varnost šolarjev se ne začne in konča na cestah. Vsaj toliko oziroma še bolj je pomemben občutek varnosti znotraj šolskih ustanov, na njihovih dvoriščih in igriščih. Med poukom in med odmori, rekreacijo, pa tudi ko na prostem čakajo, da se odprejo šolska vrata ali da jih starši pridejo iskat.

Daleč so sicer časi, ko so morali neubogljivi otroci v kot, klečati ali nastavljati roke učiteljevi šibi. Takšnega institucionalnega nasilja, k sreči, ni več. Ima pa nasilje lahko tudi drugačne odtenke. Ko otrok, na primer, začuti, da učitelj(ica) namenja več pozornosti drugim sošolcem in se počuti odrinjenega. Ko je pod stresom zaradi razmer v domačem okolju ali zaradi slabih ocen. Ko ugotovi, da ga sošolci ne sprejemajo, ker ni oblečen po zadnjih modnih smernicah, ker nima najnovejšega modela pametnega telefona, ker počitnic ni preživel na drugem koncu sveta ...

Kljub vsemu molči, ker svojih stisk pogosto nima komu zaupati. Nekateri se zaprejo vase in nočejo pojasnjevati nikomur, od kod jim modrice ali celo kakšna hujša poškodba. Pri drugih nasilje rodi nasilje. Do sovrstnikov, mlajših otrok in - ne nazadnje - tudi do staršev in pedagoškega kadra.

Otroke lahko ob vstopanju v neznani svet zanese v to ali ono smer, saj so zelo dojemljivi za različne vplive. Potrebujejo občutek sprejetosti, razumevanja in varnosti, tako doma kot v šoli. Čas za ukrepe in samorefleksijo odraslih, ki so odgovorni za to, je v otrokovih najbolj rosnih letih. Kasneje je običajno prepozno in krog nasilja se zavrti, z leti pa se, žal, samo še stopnjuje.

---

---