Vprašanje ni, kaj, ampak kako

Ne sprašujte, kaj lahko država naredi za vas, ampak kaj lahko vi naredite za državo, je ne le nesmrtna, ampak tudi globalna misel pokojnega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Te dni, ko stranke sestavljajo svoje kandidatne liste za nastop na predčasnih parlamentarnih volitvah, je verjetno prav ta misel v podzavesti marsikaterega kandidata.

Trditev, da za kandidaturami stojita preračunljivost in pričakovanje, da boš - če bo tvoja stranka dobila dovolj glasov - dobil neke beneficije, verjetno drži pri mnogih, gotovo pa ne pri vseh kandidatih. Večino morda bolj kot lastne koristi žene idealizem, želja, da bi dejavno spreminjali podobo družbe v skladu z načeli politične opcije, za katero kandidirajo.

Že dolgo ni več vprašanje, kaj v državi in družbi spremeniti, ampak kako uveljaviti spremembe.

Naturščiki, ki se polni idealov v zadnjem desetletju podajajo v politiko, niso le del averzije do etabliranih strank, ampak tudi del naravnega procesa menjave generacij. Menjujejo se ljudje, bolj pomembno pa je, ali se zaradi novih obrazov izboljšuje tudi kakovost politike in ali se spreminjajo metode, po katerih ta deluje.

Diagnoze so znane: reformirati je treba zdravstveni in pokojninski sistem, trg dela je treba predrugačiti, tako da bodo ljudje ne le životarili, ampak živeli, delovanje države pa izboljšati na vseh ravneh; od učinkovitosti sodstva in javne uprave do učinkovitosti javnega prevoza. Teh izzivov se dotikajo programi vseh političnih strank. Dotikali so se jih tudi pred prejšnjimi volitvami. Stranka SMC je dobila celo rekordnih 36 poslancev, pa je vladni mandat končala z vrsto neuresničenih obljub.

Že dolgo ni več vprašanje, kaj v državi in družbi spremeniti, ampak kako uveljaviti spremembe. Pričakovanje novincev, da bodo v tako heterogeni skupnosti, kot je z vseh vetrov zbrana (sorazmerno) nova politična stranka, in v tako kompleksni tvorbi, kot je koalicija, z zamahom roke spremenili vse, je napačno.

Upanje volilcev, da bodo z nekim “novim” obrazom dobili človeka, ki bo to enostavno storil, je naivno. Eden od pretendentov za relativno zmago na tokratnih volitvah, Marjan Šarec, celo sam pravi, da noče dajati lepih obljub. Odgovor, ali je to le nov marketinški pristop po seriji “odrešenikov”, ki niso uspeli izpolniti pričakovanj, ali resna napoved drugačnega političnega vodenja, bomo dobili čez štiri leta, če ne spet že prej.


Najbolj brano