Volilci imajo vedno prav
Toliko vabil na volišča, kot smo jih bili deležni v letošnjem letu, še ni bilo. Od aprila do decembra se bo namreč zamenjala oziroma dobila nov mandat celotna politična garnitura v državi. Dobili smo že novo sestavo državnega zbora, pa prvič v zgodovini predsednico, včeraj so bile na sporedu lokalne volitve, v drugi polovici tedna bomo posredno udeleženi pri volitvah v državni svet. Sledilo bo referendumsko odločanje o treh zakonskih novelah (o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV Slovenija), v decembru pa bo, kjer bo potreben, še drugi krog županskih volitev.
Letošnje leto smo domala ves čas živeli predvolilno kampanjo. Slišali smo nešteto obljub, spremljali precej verbalnega obkladanja, videli tudi nizke udarce. Na neki način smo užili veliko demokracije, a očitno veliko državljank in državljanov ne želi ali noče sodelovati pri neposrednem odločanju. Da raziščejo, zakaj je tako in kaj ta volilni absentizem sporoča, bi morala biti ena od prvih nalog novih političnih elit.
Urejeno, zdravo in spodbudno življenjsko okolje ni nek oddaljen ideal, temveč skupni projekt s pooblaščenci, ki se bodo morali prav vsak dan zavedati svoje odgovornosti in politične minljivosti.
Odločanje o tem, komu zaupati upravljanje s skupnimi zadevami v lokalnem okolju, je pravzaprav odločanje za svoje počutje, za svoj vsakdan. Že res, da občinske zadeve uokvirjajo pravila “od zgoraj”, a krmili jih zlasti volja “od spodaj”. Urejeno, zdravo in spodbudno življenjsko okolje ni nek oddaljen ideal, temveč skupni projekt s pooblaščenci, ki se bodo morali prav vsak dan zavedati svoje odgovornosti in politične minljivosti. Tudi neke vrste ponižnosti in zaupanja, da bodo krepili demokracijo od spodaj z večanjem participativnih delov proračuna, da ob trkih v birokratske prepreke ne bodo obupali, ampak od zakonodajalca terjali več prožnosti, da bodo slišali tiste, ki ne znajo biti glasni in da se bodo zavedali, da upravljanje skupnih zadev ni zgolj nadaljevanje predvolilne kampanje.
Ne moremo vedeti, kako bi bilo, če bi bile lokalne volitve aprila in državnozborske včeraj. Je kot je in nekateri kandidati so si točke nabirali tudi z znanstvi v Ljubljani. Že prav, ampak gre za spolzek teren in domnevo, da bo boljše tistim, ki imajo politične botre kot onim, ki jih nimajo. Ni prav in ne sme biti, kot tudi ne sme biti tolerance za kakršno koli nenačelno protekcijo in bog ne daj korupcijo.
Visoko zaupanje je dejavnik varnosti. Težko ga je vzpostaviti, a se lahko hitro skrha. Pri upravljanju s skupnimi zadevami zaupanje ni in ne more biti zgolj nekaj srčnega, temeljiti mora tudi na strokovnosti in pravih odločitvah. Prave odločitve povečajo odpornost, prihranijo čas in denar.
Volilci imajo vedno prav, tako je z volitvami. Upajmo, da so s svojim prav včeraj sprejeli prave odločitve.