Vlada kupuje vašo pozabljivost

Na vladno namero, da vrednost turističnih in letos tudi kulturnih ter športnih vavčerjev dvigne s 50 na 120 evrov, se da gledati na več načinov.

Ne bomo zgrešili, če najprej rečemo, da gre za prozoren manever, s katerim si vlada obeta javnomnenjsko pokriti madžarizacijo družbe. Preprosto računajo na to, da bomo za 120 evrov na glavo pozabili na trike, s katerimi si prav po boljševiško prizadevajo preurediti družbo in razmerja v njej. Zadnji med njimi je bil - kako neskončno drobnjakarsko! - preureditev televizijske sheme državnega Telekoma in uvrstitev režimskih Nove24 in Planeta med prvih deset ponudnikov, prostor v prvi deseterici pa so naredili tako, da so POP TV in Kanal A umaknili nekam nazaj. Bilo bi smešno, če ne bi bilo resnično.

V vladi računajo na to, da bomo za 120 evrov na glavo pozabili na trike, s katerimi prav po boljševiško preurejajo družbo.

Na vavčerje lahko gledamo tudi narodnogospodarsko. Vlada želi s spodbujanjem domačega povpraševanja pomagati prizadeti gospodarski panogi, kar gre pozdraviti. A kaj, ko na drugi strani usodno primanjkuje posluha za kakšno drugo panogo. Kultura, mediji, do nedavnega gostinstvo, taksisti, in še kaj bi se našlo, so (bili) v hudi nemilosti.

Lahko pa na to gledamo tudi z vidika potrošnika. 120 evrov v žepu je vselej dobrodošlih, a za ta denar danes v turizmu ne dobimo prav veliko. Nekaj nam o tem govori že podatek, da je bilo do konca lanskega leta neizkoriščenih več kot 65 odstotkov vavčerjev. V hotel, ki ga “časti” država, je pač treba tudi priti, nekaj je treba jesti, otroci si želijo sladoleda in sladkorne pene, v baru se spodobi popiti pivo in zvečer kozarec vina. Vse to stane, še posebej v turističnih središčih. In ponudniki so tam cene navili v nebo. Štiričlanska družina bi lani februarja za praznični konec tedna v Izoli lahko bivala za dobrih 350 evrov. Za prihajajoči konec tedna za isto nastanitev pričakujejo 800 evrov. Da se razumemo - če je povpraševanje, naj mu ponudba sledi. A finančno vse bolj izčrpana družba si to vse težje privošči.

Tu bi vlada morala videti izziv. Njena naloga ni preurejanje vrstnega reda televizijskih kanalov v naših domovih, naj raje poskrbi, da bodo ljudje lahko otroke peljali na sladoled, starši pa bodo lahko spili tisti kozarec vina. Pa četudi jim ga bodo zaračunali, kot bi bili v Cannesu, ne pa v Portorožu.


Preberite še


Najbolj brano