Veliko tveganj za skromen učinek

Državni proračun v pokojninsko blagajno za izplačilo pokojnin letno nakaže več kot milijardo evrov, napovedi pa kažejo, da bo po letu 2042 več ljudi v pokoju kot v službi. Iskanje rešitev za vzdržnost pokojninskega sistema je v takšni realnosti nujno. Težava je akutna, a Slovenija se je ni začela zavedati šele danes.

K ustanovitvi demografskega sklada se je zavezala že s pokojninsko reformo iz leta 2013. Ustanovljen bi moral biti do konca leta 2015. Ob zavedanju, da nikoli ne bomo Norveška, ki svoj demografski sklad polni z dobički od črpanja nafte, so poskusi ustanavljanja demografskega sklada pri nas potekali s prerekanji, katere deleže državnih podjetij vključiti vanj in katerih ne.

Priprava vzdržne rešitve bo bolj boleča in bo terjala posege v vsakdanje življenje ljudi.

Sedanja vlada bi te dileme rešila s prenosom vsega državnega premoženja na demografski sklad, s tem pa k starim razpravam dodaja še nove pomisleke. Staro vprašanje, na katero še vedno ni odgovora, je, s čim bo država nadomestila izpad prihodkov v državnem proračunu, če bo dividende in kupnine od državnih deležev preusmerila v ta sklad. Nov pomislek, ki sloni na starih izkušnjah, pa je, ali ne bo upravljanje vsega premoženja pod isto streho priložnost za pohlep in okoriščanje vseh vrst, zdaj pod to vlado, v naslednjem mandatu pod novo in tako naprej.

Novo je tudi vprašanje, ali je smiselno denar za gradnjo domov in družinsko politiko sproti pobirati iz sklada. Ta pomislek je mogoče uravnotežiti z argumentom, da bi država, ki se bo s prenosom skoraj vsega premoženja na demografski sklad odpovedala prilivu dividend in kupnin v državni proračun, le tako lahko financirala sprotne naložbe v infrastrukturo za starejše.

Tudi če v demografski sklad damo vse, kar imamo, in ga po nekem čudežu pošteno upravljamo, pa se v tem šparovčku ne bo nabralo dovolj denarja za vzdržno financiranje pokojnin. To je lahko le skromna pomoč.

Priprava vzdržne rešitve bo bolj boleča in bo terjala posege v vsakdanje življenje ljudi. Šele pokojninska reforma, ki bo za vse povišala upokojitveno starost in verjetno tudi zahtevano pokojninsko dobo, bo sistem naredila bolj vzdržen. Za takšno reformo pa bo potrebne bistveno več volje, usklajevanja s socialnimi partnerji in poguma, kot ga je treba imeti za prelaganje državnih deležev s kupa na kup.


Preberite še


Najbolj brano