Veliko srce in prazna blagajna

Kaj nam domači kraj ponuja, smo zelo praktično občutili v minulih tednih in mesecih, ko so nas ukrepi za preprečitev širjenja novega koronavirusa zaprli med občinske meje. V manjših občinah je bila že izbira jestvin omejena, brez pošt in bank so ostale že dolgo pred epidemijo, v času, ko frizerke niso smele delati, še barve za lase ni bilo kje kupiti. A prav te manjše občine so se ob razglasitvi epidemije izkazale za zelo bogate, ko so povezale prostovoljce, vedele za vsakogar, ki potrebuje pomoč, organizirale šivanje zaščitnih mask, jih hitro razdelile gospodinjstvom, celo dostavljale zdravila tistim, ki sami niso mogli ponje.

Ljudje zdaj upravičeno pričakujejo, da jim bodo pomagale tudi, ko se prava kriza šele začenja. In tu so se občine znašle med kladivom in nakovalom. Po eni strani pripravljene pomagati občanom, po drugi dolžne plačevati naložene jim obveznosti, kljub temu, da so izgubile zajeten del prihodkov.

In tako se utegne zgoditi, da bodo občine - namesto da bi občanom pomagale - del bremen morale preložiti prav nanje.

Naj znižajo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, je bil eden prvih pozivov. A če to storijo, ostanejo brez pogona, ki napaja investicije v ceste, pločnike, šole. Če ga zaračunajo, bremenijo svoje občane, se zavedajo.

Občine ostajajo brez prihodkov na račun dejavnosti, ki jih je novi koronavirus najbolj prizadel - turizma in igralništva. Takse in koncesnine, ki napolnijo kar zajeten del proračunov občin ob italijanski meji, so usahnile že pred zaprtjem ostalih dejavnosti in ta post bo trajal dlje od večine drugih omejitev. Za povrh so še občani, ki so bili več doma, delali manj prekrškov in dobivali manj glob, ki sicer dopolnjujejo občinsko blagajno ... Pod črto so izpadi dohodkov tolikšni, da jih povišanje povprečnine ne bo nadomestilo.

Medtem na odhodkovno stran blagajn trkajo porabniki. Največji med njimi, vrtci, so zaradi zaprtja ostali brez plačil staršev, nadomestilo države pa izpada ne bo pokrilo v celoti in vrtci bodo padli na ramena občin. Za njimi prihajajo še drugi javni zavodi, vsi z likvidnostnimi težavami in vsi upravičeni do pomoči. Kratkoročno jim občinska finančna injekcija sicer lahko pomaga, na dolgi rok pa jih bodo verjetno lahko napajale le višje položnice. In tako se utegne zgoditi, da bodo občine - namesto da bi občanom pomagale - del bremen morale preložiti prav nanje.


Preberite še


Najbolj brano