V suši bi morali misliti na poplave

Od zadnjih poplav, ki so prizadele predvsem porečje Reke in Vipave, so minili le štirje tedni, pa smo, razen neposredno prizadetih, nanje že povsem pozabili. Na tiste s konca leta 2017 še bolj, poplave leta 2014 so le bleda senca spomina. A prav sušni čas je pravi za razmislek o ukrepih za zmanjšanje poplav in blaženje njihovih posledic.

Da bi jih preprečili, je nesmiselno razmišljati, še zlasti upoštevaje podnebne spremembe, ki tudi nad naše kraje prinašajo vse več vremenskih ekstremov. Količina dežja, ki je pred desetletji padla v 14 dneh, pade zdaj v 14 urah, vedo povedati ljudje ob reki Reki, kjer so poplave stalnica. S to razliko, da so bile v preteklosti redkejše. S pogostejšimi in hujšimi vremenskimi ekstremi, kakršne so bile padavine v začetku februarja letos, pa postajajo poplave vse pogostejši obiskovalec. Ki na hišna vrata ne potrka nalahno, temveč skoznje vdre z vso silovitostjo.

Za letno vzdrževanje vodotokov in morske obale v 12 občinah bi zadoščal milijon evrov. Ki ne bi bil strošek za tekočo porabo, kot so vladni bonbončki na levo in desno, temveč naložba.

Kaj lahko storimo? V tistem trenutku razen vreč peska, ki jih postavimo pred hišna vrata, ne veliko. Prej pa ogromno. To dokazujejo ukrepi, ki so jih izvedli v porečju Reke v zadnjih letih, ko je država vendarle namenila temu področju vsaj nekaj več denarja. Prej ga namreč upravljalci porečja Reke niso imeli dovolj niti za košnjo brežin okrog dveh zadrževalnih jezer, kaj šele za odstranitev vejevja, drevja in drugih naplavin iz strug. To ob močnejših padavinah “zamaši” strugo, voda pa se, skupaj z naplavinami, razlije iz nje, kamor se pač lahko: na njive in travnike, vrtove, dvorišča in v hiše. Tudi prenizki mostovi so ozka grla, pa jih država in občine le postopoma nadomeščajo z ustreznimi. Na suhe zadrževalnike, ki bi ublažili odtekanje vode navzdol, pa na Bistriškem zaman čakajo že vrsto let.

Pa sploh ne gre za visoke vsote. Za temeljito vzdrževanje vodotokov in morske obale v 12 občinah jadranskega povodja bi zadoščal milijon evrov na leto. Ki ne bi bil strošek za tekočo porabo, kot so nedavni vladni bonbončki na levo in desno, temveč naložba, ki bi zmanjšala škode ob poplavah in v desetletju ali dveh prinesla celo prihranke.

A kaj, ko mandati trajajo le štiri leta.


Najbolj brano