Ujeti v mehurček prepričanj
Prepričanja so trdovratna stvar. In prepričati prepričane, da se motijo, je zahtevno početje. Zato ker pri prepričanjih ne gre za moč argumentov in znanja, temveč moč (lažnih) informacij, ki jih želimo slišati ali prebrati, ker pač potrjujejo naše prepričanje, in ki nam jih socialna omrežja tudi vztrajno servirajo. Če torej na podlagi določenih raziskav predpostavimo, da je opredeljenih anticepilcev z jasno agendo med približno deset in 15 odstotkov, potem lahko sklepamo, da velik delež preostalih necepljenih bodisi tava v dvomih, nima dovolj verodostojnih in zaupanja vrednih informacij bodisi se ne želi cepiti zaradi drugih razlogov, ki nimajo toliko opraviti z zdravjem, temveč prepričanji.
Aktualni družbeni prepad se zdi globlji od vseh dosedanjih, ki smo jih bili v ključnih trenutkih vendarle sposobni preskoči. Tokrat nam je močno spodletelo in poldrugo leto pozneje smo še kar v družbi (temno)rdečih. Če smo se morda slepili, da v to družbo niti ne sodimo, je zdaj med drugim jasno tudi to, kakšne so družbene vrednote in kakšnemu populizmu zaskrbljujoč delež prebivalstva podlega. In več kot jasne so tudi posledice, ki se v obliki zdravstvene, socialne, ekonomske in še kakšne škode pri nas še niso nehale seštevati in za katere bo treba na vseh straneh prevzeti odgovornost.
Obvladovanje epidemije ni politično, temveč javnozdravstveno vprašanje. To so tam, kjer so do danes dosegli 90-odstotno precepljenost, razumeli ne glede na svoje politične barve ali svetovni nazor.
Razlog je tudi temeljna in še vedno prisotna zmota, da obvladovanje epidemije ni politično, temveč javnozdravstveno vprašanje. To so tam, kjer so do danes dosegli 90-odstotno precepljenost, razumeli ne glede na svoje politične barve ali svetovni nazor. Zato, ker bodo negativne posledice za javno zdravje v širšem smislu ostale tudi potem, ko se bodo politične garniture zamenjale.
Da, vsak se ima pravico svobodno odločiti in postaviti stvari na tehtnico. In ko se pri tovrstnih javnozdravstvenih vprašanjih tehtnica pri tako visokem deležu ljudi kot pri nas nagne v smer individualnega namesto kolektivnega, potem smo, zahvaljujoč Janši in še komu, pač tam, kjer smo.
Zato je očitno treba začeti od začetka in popolnoma spremeniti pristop in komunikacijo. Pri tem pa končno dati veljavo in prepustiti razlago v prvi vrsti epidemiologom, ki bodo tistim, ki še vedno ne vedo ali - bolje - nočejo vedeti, znali najbolje razložiti, kaj so nalezljive bolezni, kako se širijo, kako širjenje preprečujemo, zakaj cepljenje, kakšna so tveganja ... Zato, da končno ne bomo več poslušali nekaterih neumnosti ali jim celo priznavali legitimnost.