Trg je še lačen novih stanovanj

Tako visoko, kot so se cene nepremičnin povzpele v prvi polovici letošnjega leta, se, kot pravijo poznavalci trga, vsaj nekaj časa ne bodo. Razlogov za to, da so se povprečne cene rabljenega stanovanja v Ljubljani približale 4000 evrom na kvadratni meter, ob morju pa so se vrtele okrog 3700 evrov za kvadrat, je več. Prvega gre iskati v obdobju covida, ko smo bili večinoma doma in marsikdo je v tem času razmislil o tem, kaj pomeni dom in kakšen dom si zares želi, kar je spodbudilo povpraševanje. Predvsem pa je potem začela svoje zobe kazati inflacija. Tako je bilo vse več ljudi, ki so želeli svoje premoženje, ki bi na bankah ali v nogavicah izgubljalo vrednost, zavarovati z naložbo v nepremičnino. In takih je v Sloveniji očitno zelo veliko. To je še povečalo že tako veliko povpraševanje, na strani ponudbe pa ni bilo večjih sprememb, saj stanovanj za trg povsod po državi, z redkimi izjemami, močno primanjkuje. Zato so šle cene v nebo.

Do ohladitve nepremičninske vročice je prišlo s prvim dvigom obrestnih mer v juniju. Inflacija in posledično dražji krediti oziroma zaostreni pogoji za pridobitev stanovanjskega kredita od poletja dalje so marsikoga, ki je imel v načrtu kupiti stanovanje s pomočjo posojila, od tega trenutno odvrnili.

Mladi težko počakajo še pol leta, leto ali več pri starših, a bank to seveda ne briga. V obljube politikov o gradnji stanovanj za mlade družine pa se tudi ni mogoče vseliti.

Za koliko se bo spustila nepremičninska temperatura, ne zna oziroma si ne upa nihče napovedati, vsi, ki dobro poznajo nepremičninski trg, pa se strinjajo, da je trend rahlega upada cen pričakovan, kar je na strani povpraševanja že čutiti, saj so potencialni kupci že bolj zadržani in za stanovanja, ki so šla po rekordnih junijskih cenah takoj v promet, ni več toliko zanimanja. Ljudje zaradi negotovosti čakajo, kaj bo. Kaj bo z inflacijo, kaj s cenami, kaj z energetsko krizo, vojno v Ukrajini...

Za koliko se bodo cene spustile, je trenutno vprašanje za milijon dolarjev, zagotovo pa se ne bodo čez noč, pravijo nepremičninski agenti. Ob finančni krizi leta 2008 so se cene stanovanj v Istri v šestih letih do leta 2014 spustile za kar 40 odstotkov. Potem pa so začele spet rasti in so se zavihtele krepko čez začetno stanje. Kdor ne rešuje stanovanjskega problema, lahko kupi tudi zdaj, sploh če lahko nepremičnino oddaja in ima od nje reden donos. V bolj zoprnem položaju so mladi, ki bi šli radi na svoje in so odvisni od kreditiranja. Ti težko počakajo še pol leta, leto ali več pri starših, a bank to seveda ne briga. V obljube politikov o gradnji stanovanj za mlade družine pa se tudi ni mogoče vseliti.


Preberite še


Najbolj brano