Stali. Obstali. Nazadovali.
V marsikateri nabiralnik je te dni priromal bilten s pomenljivim naslovom: Stali smo in obstali. Če ne bi človek vedel, za kaj točno gre, bi v bogastvu slovenskega jezika iz tega naslova lahko potegnil dva pomena. Da je nekdo parafraziral Trubarja in hotel povedati, da smo kot narod kljub številnim pretresom še vedno tu. Ali pa, da je Slovenija stala in v tem trenutku pač obstala. Na mestu. Brez napredka.
Ker imamo v naši državi demokracijo in s tem menda zagotovljeno pravico do lastnega izražanja in tudi interpretacij, si lahko naslov razlaga vsak po svoje.
“Če pa naj mediji poročajo le o vladnih podvigih, sodstvo pri zamiži pri določenih poslih, potem velja drugače: Stali smo. Obstali. In nazadovali.”
Tako kot si lahko po svoje interpretira dogodke, ki se v zadnjem času vrtijo in odvijajo v domačih političnih logih. Poteze, ki jih na domačem podu, vse bolj pa na evropskem parketu vleče prvi mož slovenske vlade, namreč rišejo vse več vprašajev ne le nad domačimi, pač pa nad evropskimi glavami. Kaj želi premier (in s tem celotna država, ki jo predstavlja) z njimi sploh doseči?
Porajajo se namreč vprašanja, kaj imajo državljani od tega, da so evropski politiki poučeni o tem, kdo od slovenskih sodnikov se na pikniku sestaja s katero politično stranko? Ali pa od tega, da Evropa vidi nek filmček, ki pogojno dokazuje pristranskost dela slovenskih medijev? Ali celo od postopnega rušenja edine tiskovne agencije, pa od v celofan zavitih žaljivk, opazk, zbadanj, ki jih je zdaj ta zdaj ona skupina “nekonformističnih” državljanov deležna v besedi ali tviterskih zapisih.
Ne le da od teh dejanj nimajo prav nikakršne oprijemljive koristi državljani - celo sam premier in z njim celotna vladna garnitura nimajo od tega nič drugega kot en kup povešenih evropskih spodnjih čeljusti, ki jim je jasno samo to, da Slovenija vse bolj postaja podobna nekim drugim državam, na katere smo pred leti gledali zviška.
Če je namen vseh premierjevih potez doseči boljše - da ne rečemo bolj uravnotežene - medije, boljše sodstvo, zdravstvo, šolstvo, boljše razmere za državljane, potem prav. Podpiramo.
Če pa naj bi po novem mediji poročali zgolj o vladnih podvigih, vzponih na Triglav in zamujenih sončnih vzhodih, če bi sodstvo zamižalo pri orožarskih poslih, spornih prodajah parcel in prikritih zmerjanjih in če bi zdravstvo zdravilo le tiste, ki si bodo to lahko privoščili, potem bi bilo treba naslov biltena popraviti.
Stali smo. Obstali. In nazadovali.