Srečno, Slovenija, srečno, Šarec

Poslanci so pred včerajšnjim glasovanjem o kandidatu za mandatarja 13. slovenske vlade najpogosteje končali svoje govore s popotnico, s katero so Marjanu Šarcu zaželeli srečno. Če zanemarimo dejstvo, da smo državljani Slovenije zaupali upravljanje države politikom, ki se sklicujejo na srečo, je dejstvo, da bo novopečeni mandatar za svoje uspešno delo potreboval predvsem pomoč boginje Fortune. Prvič zato, da bi imel srečno roko pri izbiri najtesnejših sodelavcev, da jim bo dal ravno toliko politične moči, da se bodo čutili pomembni, hkrati pa, da ne bodo užaljeni, ker je njihov tekmec pridobil več vpliva. Drugič pa zato, ker je uspešnost slovenske države v precejšnji meri odvisna od globalnih makroekonomskih kazalnikov: kakšno gospodarsko rast in kupno moč bodo imeli trgi, za katere proizvajajo naša podjetja. Na to pa ne Šarec, ne Janša, ne Cerar in niti vsa Slovenija nimajo velikega vpliva!

Če bo rast nemškega in svetovnega gospodarstva visoka, potem bo slovenska vlada lahko delila tudi presežke, tako da se bodo zvišale minimalna plača in pokojnine, več denarja bo za zdravstvo, šole, občine - za vse bo boljše. Prav nič pa nismo včeraj slišali o tem, kaj bo mandatar naredil, če se državni proračun ne bo polnil tako izdatno kot v zadnjih letih. Še več: diagnozi slovenske družbe in države ni sledil še načrt njene ozdravitve. Zato ni največji problem te vlade njena manjšinskost, saj takšne vlade delujejo v dobršnem delu EU, temveč je problem v odsotnosti vsakršne vizije ali akcijskega načrta. Šarec samo niza težave, za katere vsi vemo najmanj desetletje.

Največji problem te vlade ni njena manjšinskost, temveč odsotnost vsakršne vizije ali akcijskega načrta.

Kohezivna moč koalicije 5+1 tako ostaja Janez Janša in strah pred njegovim prihodom na oblast. Če bo ta grožnja velika, potem ta vlada ne bo tako kratkega daha, kot ji prerokuje večina analitikov; če bo grožnja manjša, kot je na primer bila v prejšnjem mandatu, se bodo sredinske strančice kmalu steple med seboj. A je tudi res, da si Šarec zasluži priložnost, z napovedanim prevzemom zdravstvenega ministrstva ne beži pred odgovornostjo. Volilci so jasno povedali, da si ne želijo vladavine SDS, toda po drugi strani so tudi povedali, da si niti stare vlade (SMC+SD+Desus) ne želijo. Ta volja volilcev pa z zdajšnjim mandatarjem ni ravno uresničena.

Ni kaj, tudi s Primorske lahko Marjanu Šarcu zaželimo zgolj srečno.

---

---