Šole lahko rešuje le gospodarstvo
Šole z vrvežem otrok in kulturnimi vsebinami so bile od nekdaj in tudi še danes ključne za ohranjanje življenja na podeželju. Če usahnejo, mladež izgubi korenine v svojem kraju. Kar pomeni, da bodo v večini primerov slej ko prej odšli drugam.
Ne ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, niti lokalna skupnost ne moreta reševati šol, ki izgubljajo učence. Reši jih lahko le decentralizacija gospodarstva z delovnimi mesti za starše. Če so šole locirane v občinah, ki delno spadajo v Triglavski narodni park (TNP), kot je primer Občine Tolmin in najmanjše centralne šole v državi v Podbrdu in denimo podružnične šole v Soči, so normativi milejši, vendar dolgoročno ne pomagajo. Če bi država in občine želele pomagati podeželju in šolam, je rešitev v zagotavljanju podjetnikom prijaznega okolja. Vsaj za zdaj Občina Tolmin za Podbrdo takih načrtov nima, podjetniki se ne oglašajo. Ne pomaga niti to, da imajo v Podbrdu na voljo obsežne prostore izpraznjene tovarne Bača. Ko je tovarna še delovala, je bilo v podbrški šoli 150 otrok, ko je usahnila, se je njihovo število počasi in potuhnjeno zmanjšalo na zdajšnjih 36. V teh okoliščinah se centralni šoli Podbrdo ne piše dobro. Za zdaj o njenem ukinjanju ne razmišljajo. Kakorkoli obračamo, obeti za naprej so slabi, glede na to, da so se lani v celotni Baški grapi rodili samo trije otroci.
Ne ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, niti lokalna skupnost ne moreta reševati šol. Reši jih lahko gospodarstvo z novimi delovnimi mesti za starše in prijazna infrastruktura.
Kako naprej? V OŠ Podbrdo imajo skupaj z občino, pristojnim ministrstvom in CŠOD zanimivo rešitev, ki pa prinaša zgolj dodaten denar, ne pa dodatnih šolarjev v OŠ Podbrdo. Del prazne šolske stavbe bi namenili za center šolskih in obšolskih dejavnosti, ko ga ta ob koncu tedna in med počitnicami ne bi uporabljal, pa za turiste. Ta načrt ima dve dobri plati: Podbrdu bi prinesel živžav, saj bi vsak teden prihajalo od 50 do 60 učencev iz slovenskih šol. Če pridejo učenci, pridejo tudi starši, kar pomeni, da bi to predstavljalo dodatno turistično promocijo. Za turiste pa bi bila dodatna ponudba dobrodošla, glede na to, da v Grapi turističnih postelj primanjkuje. Hkrati bi jim postregli s hrano, kar je tudi dobrodošlo, ker tovrstne ponudbe skoraj ni. Načrt se ujema s prizadevanji o gorniški vasi v zgornjem delu Baške grape, ki je tudi še v povojih. Če bo načrt uspel, se bosta šola in občina dogovorili o delitvi dodatnega prihodka.
Država je na tem področju zatajila. Ukinjajo dolgo pričakovani demografski sklad, centralizacija v državi je kljub drugačnim obljubam stalnica. Brez razpršenega razvoja bodo ne le podružnične, temveč tudi centralne šole usihale. Prva bi lahko bila prav podbrška.