Sociala in zvesti učenci Margarete
Mnenja, da mnogi izkoriščajo socialne denarne pomoči, ker naj bi bilo od njih lažje živeti kot od dela, ne zdržijo vode. Pred besedičenjem naj vsakdo poskuša skozi mesec preriniti s 465 evri osnovne pomoči. Res je, da kombinacija denarnih pomoči z nekaj spretnosti navrže več, z nekaj malega goljufanja pa veliko več kot slabše plačanim delo. A gre za izjeme. Dejanska problema sta drugje: prenizke pomoči in pretirano nizke plače.
Ob njiju pa nepreglednost pomoči in poglabljajoča neenakost v državi. Naposlušali smo se hvaljenja, da ima Slovenija eno najnižjih stopenj neenakosti in podpovprečno stopnjo tveganja revščine v Evropi. S pristavkom, da slednjo pomembno znižujejo prav socialni transferji.
Slovenija med razvitimi neugledno izstopa z deležem revnih starejših, enostarševskih družin in samskih žensk. Na dnu je z dopolnjevanjem stanarin, saj najemnih stanovanj skoraj nima.
Kar je res, a razlogov za zadovoljstvo ni. Gre za lučke v zamolčani zgodbi zaostajanja za več kot 20 kazalci socialne neenakosti. Slovenija med razvitimi neugledno izstopa z deležem revnih starejših, enostarševskih družin in samskih žensk. Povsem na dnu je z dopolnjevanjem stanarin, saj najemnih stanovanj in stanovanjske politike sploh nima. Nima niti socialne politike. Ima pa socialne zadeve, po novem razdeljene med dve ministrstvi.
S kar 13 kazalci enakosti zaostaja celo za Veliko Britanijo, v kateri je tedanja premierka Margareta s čezoceanskim kolegom Ronaldom porodila brutalni novi kapitalizem. V Sloveniji pa dobila najbolj zveste učence. Zato so socialni transferji v njej najboljši del pomanjkljive in vsestransko zaostajajoče socialne zaščite. Najboljši kljub temu, da jih je 28, v različnih kombinacijah družinskih članov pa nekajkrat toliko, so povsem nepregledni in mnogim težko ali pa sploh nedostopni.
Zato je v podplačani Sloveniji 251.000 uradnim revežem, ki rinejo skozi mesec z manj kot 827 evri, nujno prišteti še nekajkrat toliko državljanov, ki živijo z nekaj evri nad tem zneskom. Že uradno biti reven pa je v Sloveniji povsem nekaj drugega kot v jedrni Evropi. Zaradi sistemsko uspešnejšega preprečevanja neenakosti v njih, naši delavci - vsi od komunalnih do zdravnikov - ob selitvah, na Dunaj denimo, trebuhov že davno ne puščajo doma.
Osnovne življenjske dobrine - od hrane do stanovanj - so marsikje cenejše in bolj dostopne, dohodek pa višji. Univerzalni temeljni dohodek, ki bi nekoliko zredčil slovenski pragozd denarnih pomoči in neenakost, je še daleč. Hvaljenje z domnevno nizko neenakostjo, prelaganje posledic njenega poglabljanja na humanitarce, skupaj s klenim korakom po poti Margarete, pa ostajajo kruto dejstvo.