So oljke za Istro res pomembne?

Kot kaže, se Inštitutu za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča (ZRS) Koper vendarle obetajo boljši časi. Inštitutu torej, ki deluje šest let in mu je vlada zaupala naloge javne službe na področju sredozemskega kmetijstva s poudarkom na oljkarstvu in do konca leta 2024 vlogo nacionalnega koordinatorja za oljkarstvo.

V ZRS Koper se namreč z oljkarstvom ukvarjajo skoraj od ustanovitve decembra 1994, oblikovanje znamke oljčnega olja je bil njihov prvi raziskovalni projekt in leta 2004 je kmetijsko ministrstvo izdalo odločbo o priznanju označbe geografskega porekla Ekstra deviško olivno olje Slovenske Istre. Dve leti zatem ga je med kmetijske in živilske izdelke z zaščiteno označbo porekla in geografsko zaščito uvrstila Evropska komisija; šlo je za prvi kmetijski izdelek v Sloveniji s takšno označbo porekla EU. Čeprav je slovenska pridelava oljčnega olja v EU po količini zanemarljiva - na leto ga pridelamo le 400 do 450 ton, levji delež v Istri - to olje dosega visoko kakovost. V Istri ga poznajo že od antike in sodi med najboljša in najbolj cenjena. Inštitut za oljkarstvo skuša to pridelavo ohraniti in jo nadgraditi s sodobnimi prijemi, pod njegovim okriljem deluje laboratorij, ki ima bazo podatkov o slovenskih oljčnih oljih od leta 1994.

Prvi so zastrigli z ušesi v Kopru in ponudili prostorsko rešitev ne samo za inštitut, ampak tudi za matični zavod. Inštitutu so pripravljeni odstopiti območje nekdanje karavle na Plavjah.

Kako se je torej prav ta inštitut znašel v hudi prostorski stiski in kako tega okolje doslej ni prepoznalo? Vprašanje je tem bolj na mestu, če vemo, da je ZRS pred skoraj 28 leti soustanovila Skupnost obalnih občin (ustanovila ga je vlada), katere pravne naslednice so štiri istrske občine. Delni odgovor prinašajo najprej topli, potem pa vse hladnejši odnosi med ZRS in Univerzo na Primorskem (UP), znotraj katere je deloval ZRS v letih 2003-2015. Čeprav je bil njeno temeljno raziskovalno jedro, je kasneje krenil na lastno pot, zaradi česar ga je novembra 2016 vlada na novo ustanovila kot javni raziskovalni zavod. A prav pretiranega posluha za Inštitut za oljkarstvo in ZRS niso do nedavnega imele niti istrske občine. Prvi so zastrigli z ušesi v Kopru in ponudili prostorsko rešitev ne samo za inštitut, ampak tudi za matični zavod. Inštitutu so pripravljeni odstopiti območje nekdanje karavle na Plavjah, zavodu palačo De Belli na Cankarjevi ulici sredi mesta. Ustrezna preureditev obeh lokacij bi stala približno deset milijonov evrov. Ob tem ko iščejo vire za polovico zneska, da bi odpravili hujšo stisko, stisko inštituta, pa ne gre pozabiti, da je država zasebnemu neprofitnemu zavodu InnoRenew CoE, ki ga je soustanovila UP, namenila kar 30 milijonov evrov.


Preberite še


Najbolj brano