Smer Barkolane - skrb za okolje
Ko je kazalo, da je po lanski odpovedi preizkušnje tekmovalna vnema tudi pred 53. Barkolano nekoliko splahnela in da bodo svojih pet minut spet dočakale manjše večnamenske jadrnice, ki so srce Jesenskega pokala kot zaključka še ene jadralske sezone, je za tekmovalne strasti poskrbela burja. Ta je po Trstu, ki ga je prav med tednom Barkolane ugledni britanski časnik Guardian nominiral za evropsko mesto z eno najlepših sprehajalnih doživetij, začela pometati sredi tedna. Silovita burja je v zadrego spravila organizatorje, ki so zato morali nenadejano prilagajati program številnih vzporednih prireditev na prostem. V nasprotju z napovedmi se je burja spet krepila prav pred današnjim dopoldanskim startom regate. Tako so prireditelji vnaprej odpovedali start manjšim jadrnicam, v skrbi za varnost udeležencev pa so posredovali tudi med regato, ki so jo tako lahko zaključile samo tiste daljše od 12 metrov.
Po dramatičnem razpletu, ki ga je krojila burja, je zmagala največja, kar pa na regati, ki je po športni plati izrazito neenakopravna, ni presenetljivo. Dvoboj furlanskega in slovenskega prestiža je tako tokrat bolj zadovoljil gostitelje, a bo že prihodnjič lahko drugače.
Vloga Barkolane ni le v izvedbi prestižne preizkušnje na morju, njeno globalno prepoznavnost namreč prireditelji že lep čas preudarno izkoriščajo tudi v druge namene.
A vloga Barkolane ni le v izvedbi prestižne preizkušnje na morju, njeno globalno prepoznavnost namreč prireditelji že lep čas preudarno izkoriščajo tudi v druge namene. Poslovne so v zadnjem desetletju uspešno izpilili, v ospredje zdaj stopajo projekti, povezani s krepitvijo vloge pomorščakov v znanstvenem, institucionalnem in poslovnem svetu.
Tokratna Barkolana se lahko ponaša z izvirnim vrhom največje regate na svetu, ki je namenjen trajnosti vodnih sistemov, ki se jih tudi prek tržaškega jadralskega ponosa lotevajo znanstveniki, gospodarstveniki in politiki. Barkolana je skozi tržaško prizmo postala intenzivno vpeta v zdravstveno stanje Sredozemlja in je za zdaj pridobila sodelovanje ter podporo pristaniških oblasti vzhodnega Jadranskega morja, obalne straže, tržaške univerze, državnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko, srednjeevropske pobude, regije FVG, regijske gospodarske zbornice in tržaške občine. V prihodnjih tednih naj bi se pobudi pridružili še novi akterji. Ker morje in njegov ekosistem predstavljata temeljni vir za življenje na Zemlji, je jasno, kako nujno zaščita Sredozemlja potrebuje celovit pristop med državami, ki so odgovorne za reke, ki se izlivajo v zaprta morja. Brez tega bo nekoč tudi Barkolano odplaknilo iz zaliva.