Škodljivo avtocestno hitenje?
Čeprav je odločitev o ukinitvi vsaj nekaterih enot avtocestne policije po zamenjavi oblasti nekako visela v zraku, je novica o “začasni” razpustitvi postojnske, mariborske in celjske enote marsikoga presenetila.
Avtocestna policija je začela delovati aprila lani, pravzaprav je takrat dobila šele zametke, saj je v Postojni dobila domicil le uprava te enote, ki jo od takrat vodi Andrej Jurič. V času vlade Janeza Janše je bil sedem mesecev prvi človek policije. Po takratnih napovedih bi v petih enotah avtocestne policije na novo sistemizirali 285 delovnih mest.
Čas bo pokazal, katero vodstvo policije je s projektom avtocestne policije zapeljalo na prehitevalni pas.
Lani je začela delovati ljubljanska enota, letos pa še tri druge. Nova služba v skorajda elitni avtocestni policiji je zamikala marsikoga, ki si je dolga leta nabiral izkušnje v vrstah prometnih policistov. Kako ne - napovedovali so, da bodo delali z najsodobnejšo opremo, zmogljivimi novimi avtomobili, s katerimi bodo kos najhujšim avtocestnim piratom ...
Ko so začeli polniti še tri enote v Mariboru, Celju, nazadnje maja še v Postojni, se je potrdilo to, kar je že dolga leta boleča rana slovenske policije, njena precejšnja kadrovska podhranjenost. Kljub številnim prizadevanjem v zadnjih letih vsakokratno vodstvo policije v svoje vrste le stežka privabi nove moči.
Vrh policije, ki jo vodi Boštjan Lindav, pojasnjuje, da je treba tri enote začasno ukiniti prav zaradi kadrovskih lukenj na postajah prometnih policij. Prelivanje kadrov v avtocestno policijo naj bi že imelo škodljive posledice.
V projekt nove avtocestne policije so šli po prepričanju nekaterih skeptikov prehitro, tudi del stroke je imel pomisleke. Mnogi so se spraševali, ali poleg osmih regionalnih policijskih uprav res potrebujemo še eno upravo ali morda ne bi bilo dovolj, če bi znotraj uniformirane policije okrepili sektor prometne policije.
Po drugi strani pa tudi odločitev novega vodstva pri marsikomu zbuja nelagodje, zlasti če se bo izkazalo, da odločitev ne bo začasna, ampak bo tako tudi ostalo, kar bi pomenilo, da se odpovedujemo konceptu sodobne avtocestne policije, kot ga poznajo tudi v drugih evropskih državah.
In če pogledamo še človeško plat. Policisti, ki so oblekli uniforme z novim grbom avtocestne policije, so delo opravljali z zadovoljstvom in elanom. Odločitev o premestitvi (tudi začasni) vnaša v njihove vrste slabo voljo, razočaranje, občutek krivice. Postali so žrtve hitrih odločitev prejšnje in sedanje oblasti. Čas bo pokazal, katero vodstvo policije je s projektom avtocestne policije zapeljalo na prehitevalni pas.