Škoda je narejena
Ko so se s cepivom Pfizer-BioNTecha cepili prvi starostniki, je bil to veliki dan, ko je slavila znanost. Kar se je zdelo v tako kratkem času nedosegljivo, je postalo resničnost. Začetno zadržanost so premagale dobre izkušnje cepljenih in podatki o visoki učinkovitosti, mRNA cepiva pa so tudi med popolnimi laiki postala sinonim za zaupanja vredna. Potem je prišla AstraZeneca s svojo vektorsko tehnologijo in “le” 60-odstotno učinkovitostjo. In kar naenkrat v glavah povprečnih laikov zgolj cepiti se (in se s tem izogniti hujšemu poteku bolezni ali celo smrti, pred čemer vsa cepiva ščitijo enakovredno), ni bil več dovolj velik privilegij sam po sebi.
Nato se je zgodil še preplah ob nesrečnih smrtih, ki naj sicer ne bi bile vzročno povezane s cepivom AstraZeneca, in previdnostna ustavitev cepljenja s tem cepivom v več državah, včeraj, do neke mere pričakovano, tudi v Sloveniji, kjer je k dodatnim dvomom prispevala tudi panika učiteljev, ki jim očitno niso pravočasno pojasnili, da je visoka temperatura pričakovan in celo zaželen učinek, ki kaže na odziv na cepivo. In velika škoda za cepljenje je bila narejena, ne glede na to, kakšni bodo današnji zaključki Evropske agencije za zdravila. In že spet je spodrsnilo pri komunikaciji, kot da ne bi vedeli, da je posebna pazljivost potrebna že zaradi dvomov, ki so jih desetletje podžigala anticepilska gibanja.
Če se je že skrhalo zaupanje v vlado in nekatere njene ukrepe, res ne bi bilo dobro, da se še v znanost in zdravnike.
Pri cepljenju smo priča delitvi na države, ki si cepivo lahko privoščijo, in tiste, ki si ga ne morejo, kolaps solidarnosti pa bo agonijo pandemije zaradi možnosti širitve novih različic mutirajočega virusa le podaljšal. Vračanje v vsaj približno normalnost pa se utegne podaljšati tudi, če zaradi načetega zaupanja ne bomo dosegli želene precepljenosti - s katerimkoli cepivom že.
Če se je že skrhalo zaupanje v vlado in nekatere njene ukrepe, res ne bi bilo dobro, da se še v znanost in zdravnike, ki pravijo, da v zvezi z AstraZeneco ni utemeljenih strokovnih zadržkov, pač pa je tveganje za nastanek krvnih strdkov (in drugih hujših posledic) večje, če zboliš za covidom-19. In tudi sicer naj krvni strdki med cepljenimi ne bi bili verjetnejši kot v splošni populaciji. A prav je, da se podatki preverijo in dvomi ovržejo, pa čeprav bi nas lahko veliko bolj kot malo verjetni neželeni učinki cepiv na zdravje skrbela bistveno bolj tvegana izpostavljenost koktejlu vseh drugih toksičnih snovi v okolju.