Se avtocesta spet odmika?
Komentarji
10. 04. 2019, 05.50
, posodobljeno: 24. 05. 2019, 20.47
Na zadnjem v množici sestankov, ki so v zadnjih 15 letih potekali na temo umeščanja nesrečne avtoceste proti Jelšanam, so predstavniki krajevnih skupnosti (tistih, blizu katerih je predlagana najnovejša različica trase na Hruševje) seveda tej pričakovano nasprotovali, obenem pa pripomnili, da ni razlogov za preplah, saj da avtoceste itak ne bo še 20 let.
Če bo dogovarjanje še teklo v takem slogu in s takšno dinamiko, predlogi pa nastajali mimo lokalnih skupnosti ali tako, da bo traso vsaka predlagala po svoje, potem je zagotovo ne bo še najmanj toliko let. In kaj je za državo priročnejši izgovor, da avtoceste ne umesti, kaj šele zgradi, če ni soglasja na lokalni ravni. Da bo sago odločno presekala sama, v teh okoliščinah pač ni pričakovati. Očitno je namreč, da posebnega političnega in ekonomskega interesa za to avtocesto na državni ravni ni, sicer bi bila že zgrajena. Prvi načrti so bili narisani že v času bivše Jugoslavije. A država s povezavo, ki bi še najbolj služila tranzitu skozi Slovenijo, odlaša. Tistih “nekaj” prebivalcev, katerih življenje je zato postalo že skoraj nevzdržno, je pač kolateralna škoda. Gre torej za politično vprašanje, pri katerem stroka nima dosti besede. Slednja je namreč že večkrat opozorila, da je glede na naraščajočo prometno obremenjenost avtocesta nujna, ne nazadnje pa gre pri njej tudi za vzpostavitev enakovrednih daljinskih povezav med državami. Za obvoznice, ki jih nekateri vedno znova priročno potegnejo na plan, pa je jasno povedala, da ne morejo biti ustrezna alternativa, kar je sicer spoznalo tudi ministrstvo.
In kaj je za državo priročnejši izgovor, da avtoceste ne umesti, kaj šele zgradi, če ne nesoglasja na lokalni ravni.
Pospešek umestitvi avtoceste lahko torej z močnim in usklajenim pritiskom dajo samo vpletene občine. In predlog trase na Hruševje, okrog katerega so se župani Postojne, Ilirske Bistrice, Divače in Hrpelj-Kozine uskladili, pivški pa pogojno, se je zdel korak najprej, saj jo je mogoče zagovarjati z večine zornih kotov, še najmanj z naravovarstvenega. A ob nasprotovanju krajanov, ki se o svojem alternativnem predlogu sicer še niso posvetovali s krajani na drugi strani občine, kaže, da je šlo za še en račun brez krčmarja. Zato se sprašujemo, ali so se na lokalni ravni sploh sposobni uskladiti glede najmanj slabe rešitve - ker za vse sprejemljive itak ni - in državi sporočiti, da so usklajeni.