Roke stran od Kraškega roba!

Zaščiteni travniki na Kraškem robu so ogroženi, saj so v družbi Elektro Ljubljana - Obnovljivi viri energije ocenili, da so najbolj primerna lokacija v Istri, kamor bi postavili panele za veliko sončno elektrarno z močjo med 50 in 100 megavati. Za primerjavo: hišna sončna elektrarna ima ponavadi nazivno moč približno 11 kilovatov, kar znaša 0,011 megavatov.

Tako si lažje predstavljamo, kakšen megalomanski projekt si je državno podjetje zamislilo na pobočjih med Dolom in Rakitovcem. Drži, da je osončenost v Istri višja kot drugod v državi. Toda pri vseh strehah, ki so na voljo v Luki Koper, na raznih skladiščih in poslovnih objektih, v obrtni coni Srmin, na večjih stavbah javnih ustanov in še kje, so se v Ljubljani odločili ciljati na ekološko pomembno in posebno varstveno območje, ki se ponaša tudi s statusom evropskega omrežja Natura 2000.

Že res, da lahko z lastnino počnejo kar želijo, toda ob žvenketu denarja so očitno pozabili na svoje poslanstvo.

S sončnimi paneli bi menda prekrili vsaj petdeset hektarjev travniških površin. Pa si zopet pomagajmo s primerjavo: to je za skoraj 67 nogometnih igrišč. Pri tej sicer trajnostni naložbi v proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov se poleg pozitivnih na seznamu najdejo tudi negativni vidiki, ki jih ne gre kar tako zanemariti.

Naravovarstveniki, kmetijska družina Trček iz Hrastovelj in koprska občina so si enotni, da Kraški rob za posege takšnih razsežnosti ni primeren. V zavodu za varstvo narave opozarjajo na varstvene vidike in ohranitev ogroženih živalskih in rastlinskih vrst. Trčkovi bi s postavitvijo sončne elektrarne izgubili sklenjeno območje za pašo velike črede krav dojilj, kar bi ob pomanjkanju podobnih primernih lokacij vodilo v neizogibno zmanjšanje črede. Tudi v občini imajo svoje argumente, saj se sklicujejo na potencial tega območja za razvoj podeželskega, kulturnega in športnega turizma.

Povsem brez zadržkov pa so v agrarni skupnosti Dol, ki je lastnica omenjenega zemljišča in se z Elektro Ljubljana že pogovarja o pogojih najema. Že res, da lahko z lastnino počnejo, kar želijo, toda ob žvenketu denarja so očitno pozabili na svoje osnovno poslanstvo. V družbi, kjer ob vsaki priložnosti poveličujemo pomen razvoja kmetijstva, samooskrbe, trajnosti in kilometra nič, je podpora sončni elektrarni na Kraškem robu nerazumljiva, absurdna in povsem nesprejemljiva.


Preberite še


Najbolj brano