Primorska za sodobno rabo
V prejšnjem stoletju je živela Primorska v burnih in težkih, na trenutke tudi zelo krvavih časih. Tu čez so korakale vojske, se tolkle za prevlado in za svobodo. Ne enkrat, večkrat. Nagrmadilo se je ogromno zgodovine, krivic in tudi pravic. Pa hrepenenja, ki so ga sodobniki znali brezčasno ujeti v rime, spise in podobe. V prepišnem stoletju je veliko Primorcev šlo drugam, postali so Štajerci in Dolenjci, tudi Italijani, drugi so prišli, od blizu in daleč, in postali Primorci.
V minulih desetletjih, ko smo “sam svoj gospodar”, je bilo veliko priložnosti za razcvet Primorske zapravljenih, večine najverjetneje ne bo nikoli več. Banka, zavarovalnica, ladijski prevoznik, naftni trgovec, referenčna gradbena operativa, kovinsko predelovalna industrija, ugledni hotelirji in še kaj je pokleknilo v tranzicijskem plesu. Na povsem drugačnem humusu so vzniknili novi igralci za novo samozavest. Tehnološka prestolnica je postala Ajdovščina, prebojne energije je videti še marsikje, njihova veljava pa bo toliko večja, kolikor bolj bodo stkane v čvrsto kitko.
Primorska je dežela številnih obrazov. Tudi številnih priložnosti, ki jih velja za sodobno rabo čim temeljiteje premisliti, opredeliti in povezati.
Primorska je dežela številnih obrazov. Tudi številnih priložnosti, ki jih velja za sodobno rabo čim temeljiteje premisliti, opredeliti in povezati. Navznoter je to pomembno in potrebno za samozavest, navzven pa za korenitejši in odmevnejši nastop v velikem svetu.
Ko se poleže oblak, ki so ga dvigali vase zazrti velikani, pride čas za malčke. Primorsko marsikje v prvi vrsti vidijo in razumejo kot deželo doživetij, kot svetlo, opojno, dehtečo in okusno. Upravičeno, zato je povezovanje ključnih živilskih podjetij in zadrug v regiji ena najboljših zgodb za sodobno rabo. Najprej zato, ker so se povezali od spodaj, ne z dekretom kakšnega namišljenega združitelja. Potem zato, ker njihovo delovanje in njihova ponudba odsevata vso barvitost raznorodne Primorske. Pa zato, ker so vonji in okusi priložnost, ki privabi goste, da uživajo za mizo in v pogledu na urejeno krajino. In slednjič zato, ker njihovo delovanje pomeni večjo prehransko varnost. Ta postaja vse bolj iskana dobrina, na Primorskem pa jo zmoremo sami uravnavati. A to, kot vsako leto bolj vidimo, ni niti slučajno samoumevno.
Skrb za polja in nasade je skrb za identiteto in prihodnost, je skrb za Primorsko. Škoda, da danes s tem sporočilom združenih primorskih živilcev ne bo v Ljubljani, saj je njihovo napovedano predstavitev odplaknila slaba vremenska napoved. A nekaj velja: kot vselej, tako v dobrih kot slabih časih, se je treba nasloniti najprej nase, na svoje delo, svojo zemljo in svoje ljudi. Vse najboljše, Primorska!