Priložnost, ki se bo težko ponovila

Ko začnejo politiki na Goriškem govoriti o čezmejnem sodelovanju in skupnih projektih, povprečni občan ponavadi zavije z očmi. Tovrstnih odzivov ni tako težko razumeti. Preveč je bilo v zadnjem desetletju ali dveh velikih besed o čezmejnem sodelovanju, ki so nato dale pičel rezultat, in o tem, da imata Gorici kot tesno povezani mesti na meji izjemno priložnost, ki jo je treba le izkoristiti, potem pa ni bilo ne duha ne sluha o razvoju, priložnosti pa so ostale na papirju. Razkorak med besedami in dejanji je bil doslej prevelik, da ljudje ne bi sčasoma postali skeptiki.

Zato so morda številni Goričani ob napovedih, da bosta Gorici kandidirali za naziv Evropska prestolnica kulture leta 2025, zadržani, tudi glavni cilj - narediti prvo evropsko čezmejno somestje, ki bo zgled drugim mestom po Evropi in svetu, je morda za mnoge le še ena velikopotezna sanjarija. A odločitev nekdanjega župana Mateja Arčona, ki jo je brez oklevanja zgrabil njegov naslednik Klemen Miklavič, da Nova Gorica z Gorico vstopi v tekmo za naziv, je povsem logična. Novi Gorici, ki razvojno stoji na mestu, in Gorici, ki razvojno tone, niti ne preostane kaj drugega kot skušati izrabiti enega redkih adutov, ki jih imata: pozicijo enega mesta v dveh državah, ki je edinstvena v evropskem merilu. In morda tudi širše. Je zgodba, ki bi se morala “sama prodajati”. A se (še) ne.

Priložnost, ki jo ponuja EPK, je prepomembna, da vanjo ne bi vložili vseh naporov in znanja. Težko se bo namreč ponovila.

Naziv Evropska prestolnica kulture sam po sebi pomeni bore malo. Je pa lahko izjemna odskočna deska. Veliko je mest, ki so se že kitila z njim, a od tega dolgoročno nimajo bogve kaj. Tak primer je Maribor, ki je bil prestolnica kulture leta 2012. Po drugi strani pa je kar nekaj mest po Evropi, ki so se prav zaradi naziva dvignila na višjo raven. Nenazadnje tudi zato, ker so prav na ta račun pridobila denar za uresničitev razvojnih projektov. Tako kulturnih kot urbanističnih in ob tem gospodarskih.

Nova Gorica naj bi z Gorico za kandidaturo porabila okrog 450.000 evrov. Ni malo. A župan Klemen Miklavič odkrito cilja na vsaj 20 milijonov evrov naložb, morda več, če bosta mesti uspešni. To stvari postavi v povsem drugačno perspektivo. Vse skupaj še zdaleč ne bo preprosto, a priložnost je preveč pomembna, da vanjo ne bi vložili vseh naporov in znanja. Težko se bo namreč v doglednem času ponovila.


Preberite še


Najbolj brano