Pridemo spet, z bonom ali brez

Kdor se ni podvizal ali nima trdnih živcev za iskanje primerne ponudbe, lahko na počitnice s turističnim bonom v slovenski Istri, Posočju ali Goriških brdih v naslednjih tednih kar pozabi. V krajih, ki so najbolj priljubljeni za poletni oddih, je razpoložljive kapacitete po spodobni ceni težko najti in to že zdaj, ko večina upravičencev turističnega bona sploh še ni uporabila.

Bolj kot se bližamo avgustovskemu vrhuncu turistične sezone, več bonov je unovčenih. Samo minulo nedeljo je Fursov sistem zabeležil 11.000 unovčitev. Podatki, da je v mesecu dni z bonom dopustovalo že 130.000 ljudi, država pa je ponudnikom plačala že več kot 20 milijonov evrov, se zdijo visoki, a v resnici je to komaj šest odstotkov vseh upravičencev, delež porabljenega denarja, ki ga je država namenila za ta eksperiment, pa je še nekoliko manjši. Približno 40 odstotkov upravičencev, ki so že rabili bon, namreč še ni porabilo vsega denarja na njem.

Slovenci z boni ne bomo rešili sezone, smo pa spodbujeni, da z njimi odkrivamo različne dele države in tudi presojamo, kaj je vredno našega denarja.

Še vedno je ogromen bazen tistih, ki vavčer hranijo za jesen ali zimo ali pa še iščejo, izbirajo in se odločajo med deseto in enajsto možnostjo na svojem seznamu, ker se jim je najbolj zaželena počitniška destinacija žal izmuznila. Priložnosti, da turistični ponudniki in regije z dobrim marketingom pritegnejo vse te domače goste, je še veliko.

Vsaka palica ima dva konca. Domači turisti bi bivali dobro in poceni in to v prvi vrsti ob morju. Na drugem koncu bi nekateri ponudniki v krajih, ki gredo za med, domačemu gostu - ki morda še lani ni bil zaželen ali je bil celo nesramno naprošen, naj ostane doma in ne dela gneče - letos z veseljem zasoljeno prodali namestitve in storitve, ki niso vredne pol svoje cene. Češ, saj mu država plača.

Sezona poteka ob spoznanju, da je v tem nepredvidljivem svetu domači gost še najbolj zanesljiv in da bi bilo dobro, če bi se vračal, tudi ko korona mine. Slovenci z boni ne bomo rešili sezone, smo pa spodbujeni, da z njimi odkrivamo različne dele države in tudi presojamo, kaj je vredno našega denarja. Podatki, da so se domači turisti razpršili tudi po krajih, ki v drugačnih okoliščinah ne bi prišli v ožji izbor, so ob vseh kritikah in vprašanjih, koga pravzaprav rešujemo z vavčerji, nesporna svetla točka tega eksperimenta.


Preberite še


Najbolj brano