Prepoteni dan nekega vozača

Država železnicam in avtobusnim prevoznikom prek subvencij in nadomestil za izvajanje javne službe nameni 120 milijonov evrov na leto, kakovost storitev in privlačnost javnega prometa pa se kljub temu ne izboljšujeta. Število prepeljanih potnikov pada ali kvečjemu stagnira.

Na ministrstvu za infrastrukturo pričakujejo, da se bo ta trend obrnil navzgor zdaj, po uvedbi enotne vozovnice za vlak in avtobus ter hitrih avtobusnih linij med regijskimi središči in Ljubljano. Ti dve novosti sta brez dvoma prepotreben korak k temu, da bi naš potniški promet postal to, kar je v sosednjih državah že deset ali več let.

V družbi blaginje in udobja potencialni potnik pričakuje še kaj več kot le konkurenčno ceno.

Vsaka sprememba javnega potniškega prometa na bolje je pri nas velik dogodek, saj so izboljšave pri nas prej izjema kot pravilo. Včeraj je ministrstvo za infrastrukturo zgoraj navedene novitete predstavilo na zelo televizijski način. Najprej je ministrica dala zgled državljanom in si pred kamerami kupila enotno mesečno vozovnico. Nato je sledila novinarska konferenca kar na vlaku do Medvod, kjer smo z isto vozovnico prestopili na avtobus prvega prevoznika, ki je pripeljal mimo, in se vrnili v Ljubljano.

Praktično in nujno, če bo po uvedbi imenske vozovnice, takšna mesečna ali letna vozovnica tudi bistveno cenejša od seštevka posamičnih voženj, pa ni vrag, da to ne bo tudi konkurenčno.

A včeraj, ko bi moralo v javnost prodreti sporočilo o kakovosti, zanesljivosti in udobju javnega potniškega prometa, je pot nazaj na glavno avtobusno postajo trajala 20 minut dlje, kot določa vozni red, v starem in pregretem avtobusu, kjer je zmanjkovalo zraka in je pot tekel v potokih. V družbi blaginje in udobja potencialni potnik pričakuje še kaj več kot le konkurenčno ceno.

Na gnečo na cesti ni mogoče vplivati, na ostalo pač in tudi tu je država zaspala. Z razpisom koncesij za avtobusne prevoznike država zamuja že več kot deset let, medtem se linijski potniški promet potaplja v neučinkovitost, koncesionarji, ki ne vedo, ali bodo v bodoče še imeli koncesijo, ne morejo biti motivirani za naložbe v vozni park, storitve so slabe, informacije o javnem prometu so razdrobljene na različnih koncih. Leta 2019 tako še vedno nimamo niti enotnega portala, na katerem bi potnik s klikom ali dvema izvedel, kakšne možnost vse ima na voljo, da bi prišel iz točke A do točke B.


Najbolj brano