Predvolilni preobrati

Nič ni odločeno, dokler ni odločeno. To pri nas gotovo velja za predsedniške volitve, ki so že večkrat presenetile z nepričakovanimi preobrati.

Kdo si je leta 2012 mislil, da lahko po porazu v vlogi predsednika vlade in po porazu na kongresu v lastni stranki Borut Pahor postane predsednik države? Ali pa da bo močnega kandidata, ki so mu stavnice sprva napovedovale uvrstitev v drugi krog, pokopal podatek o plači, kot se je leta 2002 zgodilo Francetu Arharju? Njegova plača, tudi če bi jo uskladili z inflacijo, bi bila za današnje menedžerske apetite banalno nizka.

Nič ni odločeno, dokler ni odločeno. To pri nas gotovo velja za predsedniške volitve, ki so že večkrat presenetile z nepričakovanimi preobrati.

Tudi tokrat predvolilno dogajanje že ubira nenavadne poti. Nekoliko je to pričakovano, saj so v bitki za predsedniško pisarno zdaj res odrte vse možnosti in ni že vnaprej znanega favorita, kot je bil v 90. letih Milan Kučan, za njim Janez Drnovšek ali Borut Pahor pred svojim drugim predsedniškim mandatom. Imena prihajajo in odhajajo, od že skorajda gotovosti, da bomo na čelu države prvič dobili predsednico, pa ostaja le še zadržana možnost za to.

Odhod Marte Kos iz predvolilnega ringa je premešal karte in angažiral nove kandidate. Nataša Pirc Musar, ki je v tekmo prišla kot favoritka s podporo dveh bivših predsednikov, Milana Kučana in Danila Türka, ne uživa podpore koalicije, mediji, in to ne Janševi, pa v ospredje postavljajo izvor njenega premoženja. Nobenega dvoma ni, da v takšnih okoliščinah njen glavni protikandidat ne bo Anže Logar, ampak na novo mobilizirani Milan Brglez, ki se bo prav tako boril za glasove levo usmerjenih volilcev.

Kaj lahko pričakujemo? Bosta Pirc Musarjeva in Brglez v kampanji napadala drug drugega? Bodo ljudje iz njunega ozadja pod žaromete vlekli umazane podrobnosti o njiju, vmes pa se bo širil prostor za Logarja ali za koga četrtega, ki se bo še ponudil v izbor? Nič ni odločeno, dokler ni odločeno.

Predsednik države v našem sistemu nima kdove kako velike vloge. Za to, kar počne, bi ga lahko izvolili v državnem zboru. Morda ima večjo vlogo in vpliv na javnost vse, kar se dogaja okoli njegove izvolitve in nespretno prikritih teženj, da bi bila tudi funkcija, ki bi morala povezovati in predstavljati neko moralno avtoriteto, politično oziroma strankarsko obvladana. To, da nas člani političnih strank prepričujejo, da so neodvisni kandidati, je le potrditev sprenevedanja, ki ne prispeva niti k udeležbi na volitvah niti k ugledu predsedniške funkcije.


Preberite še


Najbolj brano