Predvolilna koalicija

Ob danes predstavljeni ideji koalicije ustavnega loka se velja že kar na začetku vprašati: zakaj projekt ne bo uspel, vsaj v kratkem ne? Razlogov, da bi stvar zaživela, je namreč veliko manj od razlogov proti. Pa še zdaleč ne govorimo le o manjkajočih glasovih, ki bi morali priti predvsem iz Desusa in SMC. Ti dve stranki se zdita namreč povsem zadovoljno pogreznjeni v vladi, v SMC pa se iz snubcev za povrh precej neposrečeno norčujejo. Da o zadoščenju, ki ga vsaj v SMC čutijo ob tem, ko jih k sodelovanju vabi Marjan Šarec, ki je še leta 2019 pred evropskimi volitvami zviška zavrnil takratno snubljenje Mira Cerarja in Alenke Bratušek, niti ne govorimo.

Na ravni ideje je vse lepo in prav: skupina svobodomiselnih strank se je odločila ponuditi alternativo vladi. Besedna zveza “ustavni lok” gre lepo v uho in se bo v javnosti zasidrala. Podpisniki - Pavle Gantar, Slavoj Žižek, Spomenka Hribar, Barbara Rajgelj, če omenimo le nekatere - so ugledni in verodostojni, velik del javnosti jim zaupa in v njihov dober namen ne gre dvomiti. Tudi tajming so kar spretno izbrali - na dan, ko smo priča največjemu porastu števila okužb in se stranke v vladi ne bodo imele časa ukvarjati z obrambo lastnih položajev. Kar je za pobudnike sicer lahko tudi dvorezen meč.

V tem trenutku se še najbolj zdi, da je ideja koalicije ustavnega loka le v funkciji priprave na redne volitve.

Kaj potem ne štima?

Preprosto, ideji manjka verodostojnosti. Ne gre namreč spregledati umazane podrobnosti, da so jo predstavili ljudje, ki so še v začetku leta sodelovali v koaliciji, pa je ta dočakala neslavni konec tudi zato, ker so si šli njeni voditelji med seboj močno na živce. Konkretno: Marjan Šarec, Luka Mesec in Alenka Bratušek so še pred enim letom sodelovali (Levica selektivno, ampak vendarle), na mestu Dejana Židana je danes stala Tanja Fajon, le SMC in Desusa ni bilo zraven. Če se na vrh Desusa vrne Karl Erjavec, pa bo podobnost z ekipo izpred mesecev le še bolj popolna. Zoprno vprašanje torej je: kaj se je v devetih mesecih tako spremenilo, da bi bilo sodelovanje poslej bolj gladko in brez težav? Nič kaj dosti, le da so bržčas ugotovili, da je delati politiko z oblasti bistveno lažje kot iz opozicije, kjer si precej manj slišan. A to deficita verodostojnosti ne zapolni in težko je verjeti, da tega ne uvidijo snovalci morebitne nove koalicije. Zato se v tem trenutku še najbolj zdi, da je ideja le v funkciji priprave nekakšne koalicije na nove redne volitve.

---

---