Povej mi, kaj ješ ... in kaj vržeš v smeti

Slovenija je ena redkih držav, ki ima zakonsko urejeno in organizirano šolsko prehrano. V izobraževalno vzgojnih ustanovah dnevno pripravijo več kot 680.000 obrokov, ki sledijo državnim pravilom in zdravstvenim priporočilom. Zato skoraj ni dvoma, da učenci danes jedo bolj prehransko uravnotežene, zdrave in okusne obroke kot generacije v času hrenovk, industrijskih marmelad, polbelih kruhov in ječmenove kave.

K temu je gotovo pripomogla večja ozaveščenost o zdravi hrani, za katero je bistveno, da do naših krožnikov ne prepotuje na tisoče kilometrov in da vsebuje čim več naravnih sestavin ter čim manj industrijskih dodatkov.

Vsak Slovenec letno zavrže 68 kilogramov hrane. Prehranske navade se primarno oblikujejo v družinskem okolju in od tod z otroki potujejo v šole in naprej v odraslo življenje.

S tem je seveda povezano tudi dejstvo, da je takšna hrana domačega izvora, pridelana na domačih poljih ter z rokami domačih kmetov in pridelovalcev. Ko se na naših krožnik znajdejo domači pridelki in izdelki, namreč ne skrbimo le za lastno zdravje, pač pa posredno tudi za domače gospodarstvo. Šole in vrtci so po podatkih zavoda za šolstvo v letu pred covidom nabavili za več kot 140 milijonov evrov živil, kar pomeni, da se ta denar lahko usmeri tudi v domače kmetijstvo.

S skrbjo za zdravo, lokalno pridelano hrano pa navsezadnje poskrbimo tudi za suverenost države, posebej v primerih kriz in z njimi povezanih prekinjenih dobavnih poti dobrin iz tujih trgov.

Vse našteto seveda ne pomeni, da na področju zdrave, varne, ekološko pridelane hrane ni še veliko prostora za izboljšave.

Seveda je pomembno, da so tudi šole vključene in čim več pripomorejo k izobraževanju in ozaveščanju o zdravi hrani. A prehranske navade se primarno oblikujejo doma, v družinskem okolju in od tod z otroki potujejo v šole in naprej v odraslo življenje. Dovolj zgovoren je podatek, da prvenstveno v gospodinjstvih pridelamo enormne količine ostankov. Ocenjeno čez palec štiričlanska družina tri četrtine leta vsak dan vrže vstran kilogram hrane. Kar roma v koš doma, pa najbrž roma prav tako s šolskega krožnika, kar opažajo tudi v vzgojno izobraževalnih ustanovah.

Torej veliko dela čaka tudi marsikaterega starša. In to ob dejstvu, da nam niti korona ni prinesla prave lekcije, saj, kot pravijo kmetje, pomanjkanja izdelkov in pridelkov potrošniki niso občutili.

Pa tudi zato, ker so v ospredje stopile druge “prioritete”, od skrbi za testiranje v šolah in nošnje mask. Teme, zaradi katerih nikakor ne bi smeli zanemariti tiste najpomembnejše, zaradi katere pravzaprav obstajamo - hrane.


Preberite še


Najbolj brano