Pot ni bila le strma, temveč tudi vijugasta

Da ima največje primorsko mesto univerzo, se nam v letu 2023 zdi samoumevno. A pred 20 leti je bilo to prelomno, malodane revolucionarno dejanje. To so bili časi, ko je slovenska Istra rasla, gospodarstvo je bilo uspešno, trgovina je cvetela, z Istrabenzom, Luko, Intereuropo in drugimi podjetji, med drugim je regija dobivala tudi dnevni časopis, se je zdelo vse dosegljivo, tako da se je potreba po visokem šolstvu pojavila organsko - od spodaj navzgor. Hkrati so se vse zvezde v pravem trenutku postavile na pravo mesto, da se je ideja lahko uresničila. Veliko debat je potekalo, kakšno univerzo naj dobi Primorska, združeno s kampusom v Novi Gorici, mednarodno, v mestnih središčih ali dislocirano v istrskem zaledju, skupni imenovalec vseh pa je bil, da mora biti odprta v prostor, ne samo severnojadranski, temveč tudi v srednjeevropski, na Balkan, v ves svet.

Tedaj se je morda celo premalo govorilo o odprtosti do mesta, ki jo gosti. Morda tudi zato, ker je bila ta podpora samoumevna, saj kdo pa bi bil proti temu, da Koper (in Izola in Piran) pridobijo nove fakultete, inteligenco, visoko izobražen kader.

Univerza na Primorskem je po vseh kazalnikih rasla, se na tej poti tudi spotikala, ugled pa ji je zaradi dejanj, s katerimi so se nato ukvarjala sodišča, precej upadel.

Kakorkoli že, v dveh desetletjih je Univerza na Primorskem (UP) prehodila strmo in vijugasto pot. Po vseh kazalnikih in v vseh pogledih je rasla, povečevala število študentov, profesorjev, programov, objav v vrhunskih znanstvenih revijah, na tej poti se je tudi spotikala, ugled ji je zaradi dejanj, s katerimi so se nato ukvarjala sodišča, precej upadel. Vmes je tudi zamenjala smer plovbe, energijo je izgubljala v notranjih konfliktih, ki so bili nemalokrat povsem na osebni ravni, in tako zapravljala čas za dvig kakovosti programov. Šele v zadnjem obdobju je UP na očeh javnosti zaradi svojega osnovnega poslanstva: raziskovanja in predajanja znanj novim generacijam.

A se je pri vseh njenih dosežkih smiselno vprašati, ali so si njeni snovalci zamislili univerzo takšno, kot jo imamo sedaj? Seveda so študentje poživili utrip vseh treh istrskih mest, pregovorno sredozemsko odprtost so nadgradili v multikulturnost, marsikdo si z oddajanjem namestitev izboljšuje družinski proračun, a pristnega odnosa z okoljem, kjer domuje, si UP kljub temu ni ustvarila. Njena vpetost v družbeno dogajanje zaostaja za željami, nekaj starih poslopij v Kopru je revitalizirala, a jih hkrati tudi priprla za javnost, vse preveč je akademske odtujenosti, ki vzbuja vtis, da gre za dva različna svetova. A dejansko je smisel univerze ravno v povezanosti, prenosu znanj, idej, praks med znanstveniki in lokalno stvarnostjo. V nasprotnem to ne bi bila primorska univerza, ampak univerza kjerkoli na svetu.


Preberite še


Najbolj brano